V velikem vozu je bilo deklet okoli dvajset, a se niso tlačila. Vse so bile oblečene v bele obleke, čez pa vijolične trakove. Vse je bilo videti ceneno, iz najslabšega materiala kar ga je mogoče najti.
Dekle iz mrzle vode se je razgledovalo po vozu. Ob njej je sedelo mlado rjavooko dekle z trdimi potezami obraza. »Končno si budna.« Njen glas je bil tih in nežen, v primerjavi z obrazom. »Kako ti je ime?« je vprašala. »Kličejo me Curly.« Ni poznala imena. Ker je bila sužnja, ji je bilo ime odvzeto. »Kako je tebi ime?« je vprašala. »Jaz… Jaz sem… Moje ime je Jing Xiaoliu,« je rekla. Curly jo je nežno gledalo. »Kaj si storila narobe?« je vprašala, ter jo pogledala. »Naredila sem ogromne težave.« Njen pogled je odtaval z njenega obraza. Gledala je v prazno. Curly jo je pogledalo in videlo se je, da ji žal. Nato je oči v hipu razširilo. »Xiaoliu gotovo ste lačni!« Segla je za pas in iz vrečke potegnila kruh. »Izvoli.« Dekle jo je pogledalo z veliki očmi, polnimi presenečenja in hvaležnosti »Hvala,« ji je uspelo reči. Kruh je vzela v roke in ugriznila. Bil je odličen. Curly jo je nato pogledalo s strahom. »Xiaoliu, strah me je. Kam nas peljejo?« Xiaoliu jo je nežno pogledalo in mirno reklo. »S tabo sem. Naj te ne bo strah.« Dekle je prikimalo.
Vozovi so upočasnjevali. Nato so se ustavili pred rdečim šotorom sredi puščave. Dekleti sta se spogledali. Vojaki so odprli vrata vozov. Na silo in grobo so dekleta vlekli iz njih in glasno kričali. Njihove nesramne kletvice in še nesramnejši ukazi, so se mešali z kriki in jokanjem mladih deklet. »Gremo! Vstanite in se premaknite! Dol z vozov! Gremo! Hitro!«
Dekleta so zaradi grobih potiskov padala po tleh. Vojaki so jih grobo vlekli v šotor, ki je stal sredi ničesar. »Gremo! Noter!« Če je kateri uspelo pobegniti iz njihovih rok, se je za njo zapodil vojak na konju in ji odrezal vrat. Dekleta so jokala, spraševala kje so, stokala, kričala, klicala svoje prijateljice. Xiaoliu in Curly sta se držali skupaj. Oklepali, sta se, da se ne bi izgubili ali pa da ju kdo od vojakov ne bi slučajno ločil.
Ko so dekleta vstopile v šotor, je tam stala miza. Na njej so bila popolnoma bela oblačila, na njih pa so bili različni znaki. Material oblek je bil kakovosten, kar se za sužnje ni spodobilo.Prvič so tipala tako mehek in čudovit material. »Kaj so ta oblačila? Kaj pomeni ta znak? Kaj naj z njimi? Zakaj nam jih dajejo?« so se med sabo spraševale v šotoru. Vsaka je vzela eno obleko, popolnoma bele barve, z znakom različnih veličastnih barv.
Xiaoliu je pogledala znake. Nato je dvignila pogled. Vedela je kaj pomenijo.
In to ni bilo dobro.
-----------------------------------------------------------------------
Aloha!
Nov del je tukaj! Vesela bom vašega mnenja, kako se vam zdi, ali pa srčka zgoraj.
Hvala vam
Vaša
Zula