Ura je bila približno pol dveh in Ajda je jedla svoje kosilo. Nenadoma ji je zazvonil telefon. Njena mama je dvignila obrvi in Ajda je vstala od mize in se oglasila: "Ja Šana?" "Ej a čš vedt kok te je Gašper ocenu 1-10?" jo je vprašala. "Ja plis js te fehtam že ceu dan in ti se odločš me klict med južno." je odgovorila. "Eh ja, življenje pač taku. No ocenu te jeeeee: 10 od 10!" je skoraj vzkliknila. Ajda je odprla usta in se zazrla okrog sebe. Njene misli so bile samo: OMG en fuuul lušn osmar je vame. O maj gad. "Kaj ti mene slučajnu zafrkavaš??" jo je vprašala."Ne, in pol se je še popravu in napisu 100 od 10," ji je odgovorila Šana, Ajda pa je še naprej zijala predse. "Sam plis ne povej Lari ku bo fuul žalostna," je Šano zaprosilo dekle. "Ne bom, ne bom..." ji je odgovorila. "Ej res ne," je zelo resno rekla Ajda. "Ma sej ne bom no ajd čau rabm it jest," se je poslovila in prekinila še predne je Ajda rekla adijo. Ampak njeno srce je bilo kot noro in bila je zelo razdvojena. Laro je imela zelo rada ampak on....
Vikend je na žalost prehitro minil kot vedno in prišel je mučen ponedeljek. Vsi so napol spali in dekleta so imela na žalost 7 ur.
Po končani prvi pomoči (Neja in Ajda hodita) in športih z loparji ( Lara, Šana) so so odšle na avtobusno in se vsedle na zadnji del ker takrat ni bilo devetarjev. Preletele so nekaj dnevnih tem in potem je Lara rekla: "Škoda, da zebra ni vame," Ajda joo je pogledala in rekla: "Zakaj pa nebi bil?" Lara jo je samo pomilovalno pogledala in rekla: "Ženska, ocenu te je 100/10 mene pa 7/10. U koga zdej MISLŠ da je?" Ajda je razširila oči in pogledala Šano in potem nazaj Laro ter rekla: "Morda se je zmotu?" Lara je samo nasmehnila in zavila z očmi.
Bilo je ponedeljkovo popoldne n dekleta so se pogovarjala na Snapu. Šana je napisala nekaj kar je Ajdo malo ujezilo. Napisla je: ,Ej Gašper sprašuje a mu loh dam tvoj snap'. Ajda je odpisala: ,Ne'. In potem je bila Šana samo: ,Dej no;zakaj ne; plis; i beg u; prosim; dej no; Prosim; ajde dej; reči ja; prosim te na kolenih; pliiiiis;... in tako dalje in tako naprej. Potem je isto začela še Neja in nto še LARA. Ja LARA. Ajdi je bilo kmalu dovolj vsega in napisala je: ,ma joj če ga tok rabi mu ga pa dej sam nehte mi težit,. Vse so bile: Woooohoooo🥳, Ajda pa se je počutila kriva.
Naslednji dan; presenečenje, je Ajdo na snapu addal Gašper. Dekleta so ravno prišle z avtobusa in Ajda je vprašala Laro:"Ej, a loh addam Gašperja nazaj?" "Ne," je na kratko a zelo glasno in smejoč (v bolečini ampak noče priznat). "Prou, ne bom," je odgovorila in hvala bogu da tam ni bilo še Neje in Šane saj bi jo oni dve podžigali da ga doda. Pouk je bil spet kot vedno dolgočasen, da bi si želel vsak pobegniti ampak kaj naj življenje je pač tako. Tako je minil cel teden in prišel je. BLAŽENI PETEK. Ajda se je spet pogovarjala z Nejo, Šano in tokrat tudi z Lukom in to po callu. Igrali so se resnica ali izziv. Ajda je dobila izziv saj so se igrali po načelu dve resnici, izziv, dve resnici izziv. "Ma ne vem, kaj ti dat," je rekel Luka. "Dejta mi pomagat." Nista dolgo razmišljali. Neja je že skoraj takoj izstrelila: "Dodaj Gašperja nazaj," Ajda je vzdihnila in zajecljala: "Ja, ja, ja ma kaj kaj pa Lara?" " Ti nek pošlem pa boš vidla da si boš takoj premislna." je prepričano rekla Šana. Ajdi je poslala sliko. Sliko iz Gašperjevega telefona. Kako jo ima shranjeno. Imela je srce in bila je ena od najprijaznejših v razredu. Dodala ga je nazaj. Ni ,ogla drugače. Shranjeno jo je imal kot (tle pač ni emojija) pravo srce in to je nanjo naredilo ogromen učinek.

Hi, hi upam da vam je nov del všeč in ful sori da ste rabli tok čakat sam mam polno glavo zdej. Pa še eno vprašanje: A mislite da sem jaz v zgodbi?Če sm kdo sem? Če nisem zakaj mislite da pisšem to zgodbo?
:purple_heart: