Drugi del in havala Liv za lep komentar.:blush:
Tečem in tečem saj ga hočem ujet ne zanima me, ker skoraj podrem osebo saj letim, letim. Z vso hitrostjo tečem po ulici, hitreje in hitreje saj želim pobegniti smradu, bedi in depresivnosti okolice. Ko bom golobica ne bom srala po takih soseskah, saj so že tako dost usrane srala bom po... Nenadoma pa priletim na tla, trdna umazana tla tu ni vetra, ušel mi je. Zaslišim privoščljiv smeh a se ne ozrem jastrebi nad mano le čakajo na to. ,, Ooo a smo padli, a oh ampak vsaj ta obupna smrdeča majica je uničena, lahko mi rečeš hvala. ANILA" pogorljiv glas, mi odmeva v ušesih. A se ne ozrem, k višku niti ne vstanem, počakam saj bo odšla vedno odide. Olivia vedi, da boš prva, ki jih boš dobila po glavi, takoj za tabo pa ti bo sledila tvoja usrana soseska s spoliranimi avti in ljudmi. Vstanem ter se odpravim v šolo nima smisla lovit vetra, ne stečem po stopnišču veter je šoli ušel. Ker je preveč zadrta, preveč zapeta, veter je svoboda. Svoboda pa se ne skriva v uri matematike in potacanega zvezka. Sedem za klop mučencev, ter se stisnem, golobi so majhni in neopazni. Pogladim si majico, Olivia nima pojma na majici je golob, golob pomeni veter in veter svobodo. Olivija ni svobodna na njej so znamke, zahahljam se z znamkami pa se le pošilja. Oh kam bi zdajle jaz to trapo poslala...