Nato smo se odpravili do ogromnega jezera čeprav je bila noč si videl kako velik je in kar naenkrat se je ulilo. Po petih minutah smo že drgetali. Čez jezero smo morali s čolni in, ker sva tako drgetali sva se z Eliso skoraj zvrnili s čolna. Ko smo prispeli na drugo stran jezera se nam je odprl razgled na Bradavičarko. Bila je izjemna.
Stopili smo k vratom na njeno posetvo katera so imela kipe letečih merjascev. V notranjosti Bradavičarke je bilo ponovno nad pričakovanji. Hodniki so bili zares veliki pa tudi vse ostalo. Nato smo stopili na marmornato stopnišče kjer smo počakali na začetek razvrstitve. Tam je trajala napeta tišina le neka močnejša deklica se je bahala pred nekom. Vsi smo jo gledali v pričakovanju a nato je utihnila.
Na vrhu marmornatega stopnišča je stala visoka stara čarovnica v zelenem plašču. Ta nas je pospremila naprej. Stopili smo v veliko dvorano kot vse ostalo tu je bila izjemna. Na razvrstitvi sva bili z Eliso seveda zadnji, ker sva ugotovili da se naju obe drži takšna streča. Ko sem se usedla na leseni stol sem se tako tresla (malo zaradi mraza malo pa ker sem bila grozno živčna) da je bilo že čudno da se nisem zvrnila s stola. Klobuk Izbiruh je zelo dolgo premišljeval na koncu pa zaklical: „Gryfondom! “ Napolnilo me je veselje saj se mi je uresničila želja in usedla sem se za Gryfondomovsko mizo, ki je bila pokrita z zlato-rdečim prtom.
Sedaj me je skrbelo samo še za Eliso a na koncu je klobuk zaklical isto kot pri meni in veselo sva se objeli. Po pojedini smo odšli v sobe in včina sošolcev v sobi je že spalo le midve z Eliso še ne. Pogovarjali in razpravljali sva vse o svojih življenijih dokler naju pozno ponoči ni zmanjkalo.