Živjo, kot ste verjetno že opazili pišem neko podobno različico Harrza Potterja in upam, da vam bo všeč.:stuck_out_tongue_winking_eye:

Naslednji dan sva y Eliso skupaj odšli na zajtrk, kjer smo dobili urnike za to leto. Bili so polnejši, kot sem pričakovala. Zato sva morali zelo hitro pojesti nekaj hrane in pohiteti k uri napojev. Slišala sem, da je učitelj ki to poučuje zelo strog in marsikaterega učenca ne mara. In ravno to se je zgodilo. Vsakega posebej je vprašal neka vprašanja o nečem, za kar se nam še sanjalo ni kaj je to. Ta ura je bila zelo mučna, vendar mi ni pokvarila celega dne saj sem se že veselila naslednje ure. Imeli smo rastlinoslovje skupaj s Pihpuffovci. Bili so zelo smešni prav tako neka dvojčka z rdečimi lasmi ob katerih si se začel krohotati sta te že pogledala. Torej pri tej uri smo pleli neke krohotajoče se zvončke (vem čudno naključje) in eden nama je pobegni izven rastlinjaka. Ko sem ga šla iskat ven se je na šotor naslanjal neki fant iz višjega letnika Drznvrana in se smehljal. Čudno običajno so ga obdajala sama do ušes zaljubljena dekleta. A sedaj se je le naslanjal tja na sadovnjak. Rekel mi je hej. Kaj? Pokimala sem in šla iskat pobeglega zvončka. Ko sem se vrnila smo nadaljevali z pletjem.
Po pouku sem premišljevala. Meni se je on zdel naravnost trapast. Ves čas je imel po kilogram želeja na svojih črnih laseh in se delal pomembnega. Sploh nisem vedela iz kje me pozna a zdel se mi je zelo znan. Dokler me ni srečal na hodniku. Vprašal me je po mojem šnofeljčku. Takrat se mi je posvetilo. Bil je moj prijatelj iz otroštva. On je v gozdu najdel šnofeljčka in mi ga podaril...