Muc ni več

Mačji avtobus je odpeljal in po vsem stanovanju sta se razširili nenavadna tihota in spokojnost. Resda sedaj ne smrdi več po mačjih kakcih, a vendar je v sobah neka čudna praznina. Zdi se kot da nekaj manjka.

Resda so bili mačji dojenčki vse dni skriti v mrakoti pod posteljo, a vseeno. Videl sem jih lahko samo, če sem potegnil za vogal armafleksa, na katerem so sotanovale in tako celotno mačje gnezdece potegnil venkaj.

Zdaj pa je v stanovanju čudna praznina, ki je kar ne morem napolniti. Saj bodo mucke najbrž še kdaj prišle na kratke mačje potičnice v naš mačji hotel, če bo mama od Manuja še kdaj peljala krotko čredico turistov na poučno ekskurzijo v takozvane „bosanske piramide”, ki so seveda v Bosni, a nevem kje, ker še nikoli nisem bil tamkaj.

Ampak res, a ni to čudno? Prej, ko so se mucke napovedale, da pridejo k meni v mačji hotel, sem se jezil nanje. Da bom moral paziti nanje in zapirati okna, da ne uidejo ven, morda v nevaren promet na cesti. Ker so pač še premlade, da bi se znale paziti pred nevarnostmi na cesti.

Zdaj pa, ko jih ni več, je v stanovanju čudna praznina. Kot da nekaj manjka. Nekaj kosmato mijavkastega morda?