*roza*Torek, 29. oktober 2024*roza*

*i*20:36*i*

Muce so prišle, oj prišle so tri muce mucaste.

Brž si zapišem imena, da ne pozabim.

1. Hator je rjavo črno lisats. Je edini mladič. Punčka. Stara je nekako tri mesece. Tu se je rodila pred tremi meseci pod posteljo.

Nato dve veliki muci.

2. Mici je mačja mama. Ima črn smrček, mačji fris pa je spodaj bel zgoraj črn.

3. Neli ima prav tak fris, le da je črna lisa spodaj malo manjša in je tako smrček bel.

*roza*Juhej je, juhej!*roza*

Kamut, k ije človekinja, pa potuje v Srbijo, kjer jih najbrž precej srbi, pa še cirilico majo za povrh. Skupino ljudekov bode popeljala tjakaj v deželo cirilice na poučno ekskurzijo. Toliko jih je, da je za vse skup najela kombi, mi je povedala tik pred odhodom. Muce pridno raziskujejo svojo novo počitniško hišo, jaz pa tole pišem.


*roza*Nočka*roza*

Čez ves svet se je razširilo brezdanje brezno noči. V njem spijo tri muce. Vsaka skrbno zavita v svoje sanje. Vsaka skrbno skrita v svojem koncu stanovanja. V svojem lastnem skrivališču. Vse so silno daleč, čeprav so čisto blizu. Sanjajo vse muce, a nobena o meni. Sanjajo o lovu na zmuzljivo miško, ki ima v velikem dišečem grmu svojo hiško. Sanjajo o veliki molčeči Luni, ki potuje tam visoko zgoraj, strmi dol na nas mačje bojevnike in bojevnice in nas tiho vabi v svoj brezdanji objem.


*i*Sreda, 30. oktober 2024*i*

Tri muce so spet prišle k nam na mačje počitnice. Tako dolgo jih ni bilo, da sem že mislil, da jih ne bo nikoli več. Zdaj pa se mačja varuhinja, ki je človekinja in ji je ime Kamut ali nekaj takega, odpravlja na popotovanje v Srbijo. Cela skupina bo šla tjakaj na poučno ekskurzijo in odpeljali se bodejo s kombijem, mi je povedala dan pred odhodom. Takrat, ko je dostavila mlade mucke. Povedala mi je, kako jim je ime, pa sem si brž zapisal, da ne pozabim. Takole:

Hator je edini od treh mladičwv, ki je še ostal. Druga dva sta skrivnostno izginila. Kamut jih je sicer nameravala podariti neki prijateljici, a odštrikalo se je drugaće.

„Kdo ve, kam sta šla ta dva,” mi je razlagala. „Morda ju je kak vaščan posvojil tako bolj po gusarsko.”

Ste že kdaj videli muco v rožcah? Takole to zgleda. Pri nas imamo na taki bolj srednje visoki omari dve košati zeleni roži v loncih. Saj veste, kako pravi žuanković Ljubljanković: mislite zeleno; delujte zeleno. Natanko taki sta ti dve roži. Vmes med njima pa je ravno dovolj prostora za muco. Tele tri muce so k sreči fajn zložljive, zato se je muca lahko udobno zložila med dva kšata zelena grma. In nastala muca v rožcah.

Ura je pol enih in čas je za potovanje v trgovino. Ker jutri inu pojutrišnjem bo praznik, ko bo Ljubljana prazna in bodejo štacune zaprte. Čas torej, da vidimo, ali bo uspel nevaren podvig. Namreč smukniti bom moral skozi kuhinjska vrata v vežo, pa tako, da bodejo muce ostale noter. No pa poskusimo.

Najrej moram muce nekako zdriblati, da bodo šle nekam čim dlje stran od kuhinjskih vrat. In najbrž ne boste verjeli, a tokrat je bilo čisto lahko. Muce so kar same šle nekam globlje v stanovanje. Še smuk v vežo in zaprem vrata za sabo in uspelo je.

Ko sem prišel nazaj iz trgovine, sem ponovil vajo. Tokrat zato, da sem lahko oprane brisače nesel obesit na štrik na balkonu. Neverjetnbo, tudi to je uspelo. Prav nobenega mačjega napada na vhodna vrata ni bilo, kot prejšnjič enkrat spomladi.

Mlada mucka Hator bi se rada igrala, a mačja teta Neli pa ne. Jezno brunda in včasih celo zapiha na malo navihanko. Kaj pa naj to pomeni? Mar misli, da je že prrestara za igro? Kdo bi vedel.


*i*Petek, 1. november 2024*i*

Prišel je prišel ta mačji dan, ko je dolgčas biti noter kar ves dan.

In še vso noč, seve, tralale.

Tri radovedne muce bi šle rade raziskovat širni svet. Odprla so se velika vrata v vežo. Kaj sedaj? Kajti vrata še naprej v širni svet pa se niso odprla. Kaj bomo sedaj? Veliki muci sta brž izginili nekje v mračnih globinah naše na pol kleti ter poniknili v množici malih mračnih mačjih skrivališč. Noben človek jih tamkaj ne more najti. Čoveki so pač preveč človekasti, kajne. Mala muca, Hator imenovana, pa se je raje vrnila k meni v varno znano stanovanje. A tu ji je dolgčas, seve, za povrh pa je Kamut že pred časom odnesla vse mačje igrače.


*i*Nedelja, 3. november 2024*i*

Romantičen večer na moji pojstliji. Zunaj je že kosmata nočka. Kamut bi morala priti z mačjim avtobusom noco po muce in jih odpeljati nazaj v njihovo mačjo dobravo, ali kakorkoli se že tamkaj reče. Vsaj tako je rekel njen sin Manu pred kakim dnevom. Do zdajle jo še ni bilo.

Ležim na pojstli na hrbtu, mala muca Hator ali kako je že, pa dremucka na mojih nogah. Prej enkrat popoldne pa sem sedel na robu pojstlije, Hator pa je ležala na mojih kolenih. Prela je najfinejšo mačjo prejo. Veliko je je napredla, tako da bom imel kar nekaj zaloge mačje preje, če bodo muce spet odšle za veliko dni.

Bi kdo kupil mačjo prejo? Poceni jo dam.

Ah ne, hecam se. Nič je ne dam, za noben denar. Mi je preveč dragocena.

Nočka se je poglabljala nekam v kosmato brezdanje globine, ko sta šele prišla Manu inu njegova mama. Tako se je približal čas mačjega slovesa. Muco Hator je Kamut najprej pospravila v prenosni mačji hotelček, kot jaz rečem tisti mačji posodi, ali gajbi, ali kva pač je. Njeno mamo je zapakirala v improvizirano k mačjo torbo iz kartona. Mačjo teto pa je kar nesla dol v avto.

Ja, tako se konča pravljica. Vse tri muce so odromale p ostopnicah navzdol v žrelo noči. Ni jih več. Nocoj bom spal sam. Tako je to.