Mogoče sem prej narobe prebrala, a kako? Enak posnetek od prej je. Telefon sem ugasnila in ga dala v torbico. »Si vredu?« me je zaskrbljeno vprašala Klara »Ja, zakaj?« sem se branila nazaj »Danes si.. čudna.« Preden sem lahko odgovorila, sem slišala glas Tima. »KONČNO! Noge so me ubijale« Prispeli smo nazaj do postaje, na postaji spet ni bilo nikogar. Sedli smo na škripajočo klopco, Klara ni. Stopila je do table z voznim redom. »Ne.« je rekla in takoj utihnila. Laura jo je pogledala in vprašala »Kaj ne?«
Klara je spregovorila »To ni mogoče..« Jaz sem se tudi vključila in dodala »Kaj spet kompliciraš? Kdaj pride vlak?« Vstala sem se, da se sama pozanima kaj je problem. Klarine besede so me ustavile »Ne pride.« »Kako misliš, da ne pride?« je rekla Laura iz ozadja »Zadnji vlak je že odpeljal« Tim se je začel smejat »Dobra!« Prevladovala je tišina. »Zakaj se edini smejim?« Ta situacija me je presenetila, a na dober način. Celo pot sem razmišljala o tistem čolnu. »Kaj pa če bi.. šli nazaj do jezera?« sem pogumna odgovorila. »A si nora? Ravnokar smo prišli« je odgovoril Tim. »Ne bom hodila po temi« je še povedala Laura. Okej. Njihova odločitev. Nisem odgovorila, samo obrnila sem se in začela teči. »Ej! Kam greš?« se je glasno oglasila Laura. Nisem gledala nazaj, ne vem če so me lovili ali stali tam v šoku. Tekla sem, po ulicah, ki jih nisem poznala, sledila sem znakom za jezero, ki so bili osvetljeni z telefonsko lučko. Po teku, ki je trajal res predolgo sem se ustavila. Bila sem pri jezeru. V daljavi sem slišala zamegljene glasove prijateljev. Luč na telefonu ni bila močna, zato sem komaj kaj videla. Obrnila sem se proti smeri pomola in previdno hodila proti. Adrenalin se mi je spustil in bilo me je pošteno strah, ampak morala sem izvedeti kaj je z tem čolnu. Stopila sem na pomol, bil je škripajoč in gnil. Ko sem se približevala čolnu, šem slišala »pljusk« nekdo je skočil v vodo, hotela sem videti kaj ali kdo je bil, ampak luč na telefonu ni pomagala. Dotaknila sem se čolna, zibal se je. Nagnila sem se nanj in pogledala napis: Južni jadran. Motila sem se, kaj potem pomeni Južni galeb? V čolnu je bilo še nekaj, zapestnica. Zapestnica, ki mi je bila bolj znana kot moja postelja. Matic.
Klara je spregovorila »To ni mogoče..« Jaz sem se tudi vključila in dodala »Kaj spet kompliciraš? Kdaj pride vlak?« Vstala sem se, da se sama pozanima kaj je problem. Klarine besede so me ustavile »Ne pride.« »Kako misliš, da ne pride?« je rekla Laura iz ozadja »Zadnji vlak je že odpeljal« Tim se je začel smejat »Dobra!« Prevladovala je tišina. »Zakaj se edini smejim?« Ta situacija me je presenetila, a na dober način. Celo pot sem razmišljala o tistem čolnu. »Kaj pa če bi.. šli nazaj do jezera?« sem pogumna odgovorila. »A si nora? Ravnokar smo prišli« je odgovoril Tim. »Ne bom hodila po temi« je še povedala Laura. Okej. Njihova odločitev. Nisem odgovorila, samo obrnila sem se in začela teči. »Ej! Kam greš?« se je glasno oglasila Laura. Nisem gledala nazaj, ne vem če so me lovili ali stali tam v šoku. Tekla sem, po ulicah, ki jih nisem poznala, sledila sem znakom za jezero, ki so bili osvetljeni z telefonsko lučko. Po teku, ki je trajal res predolgo sem se ustavila. Bila sem pri jezeru. V daljavi sem slišala zamegljene glasove prijateljev. Luč na telefonu ni bila močna, zato sem komaj kaj videla. Obrnila sem se proti smeri pomola in previdno hodila proti. Adrenalin se mi je spustil in bilo me je pošteno strah, ampak morala sem izvedeti kaj je z tem čolnu. Stopila sem na pomol, bil je škripajoč in gnil. Ko sem se približevala čolnu, šem slišala »pljusk« nekdo je skočil v vodo, hotela sem videti kaj ali kdo je bil, ampak luč na telefonu ni pomagala. Dotaknila sem se čolna, zibal se je. Nagnila sem se nanj in pogledala napis: Južni jadran. Motila sem se, kaj potem pomeni Južni galeb? V čolnu je bilo še nekaj, zapestnica. Zapestnica, ki mi je bila bolj znana kot moja postelja. Matic.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuu zanimivo! sm ze pozabla kdo je matic in sm sla pol gledat ta prvi del:sweat_smile: supr je drgac, upam da kmalu nadaljuješ. seveda pa predlagam da še vec opisuješ in da imajo več premega govora <33
0
Moj odgovor:
Svetovalnica
vera
plisss rabm nasveteee!
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(44)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(63)
Nič posebnega , že vse vem.
(26)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
kulll, vrjamm da ne fejkas sej Hermion je ...



Pisalnica