Pisalnica
IRMA
Ko se naslednje jutro zbudim, začudeno strmim v strop, saj se sprva ne spomnim, kje sem - naslednji hip pa se mi posveti! Kako sem lahko sploh pozabila! Skoleham se iz postelje in se oblečem, nato pa stečem po stopnicah navzdol in se komaj uprem želji, da bi se spustila po ograji. Ko prispem dol, tete ne opazim. Nazadnje opazim na mizi sporočilo, na katerem piše:
Dobro jutro, Irma! Res mi je žal, da ne morem s tabo preživeti tvojega prvega dne tukaj. Imam pomembne opravke, vrnem pa se pred kosilom. Predlagam ti, da greš ven in spoznaš Esmeraldo. Uživaj! Iris
Esmeralda. Esmeralda. Aja, tista podivjana punca od včeraj. Vrgla kamen v okno. Govorila o nekem...nekem...nimampojmačemu ampak ja. Mogoče pa bi jo res mogla spoznati bolje. Obujem si šlape in grem ven, počasi, kajti tetin vrt je vreden strmenja. Teta je omenila, da živi punca v sosednji hiši. Le ena hiša je vredna besede sosednja, ker živi teta na koncu vasi in ima samo sosede na desni. Ko dospem do njenih vrat, se obotavljam. Kaj naj rečem, saj me še nihče ne pozna! In kaj naj sploh rečem Esmeraldi? Živjo, tukaj sem, kako si kaj? Bleh. Nenadoma pa opazim...
ESMERALDA
NE. Ne. Videla me je.
Ostanem, kjer sem. V zelo neprijetnem položaju. Viseč z spodnjih rešetk balkona. Moje noge nihajo nazaj in naprej, jaz pa strmim v nečakinjo gospe Iris. Ona pa vame. Kot lisica, ko vanjo posvetijo žarometi avta. Zmanjkuje mi moči. Hitro moram...
Zaniham močneje. Ko sem v največjem nihanju, se spustim. Ujamem se rešetk spodnjega balkona, od katerega je do tal samo pol metra. Lahko se izpustim. Pristanem na zelenici, ona pa še zmeraj strmi vame. Nazadnje izusti: "Neverjetno. Kako ti je to uspelo?" zastoka. Ne, slišali me bodo, proč moram. Morava. Obe. Pomignem ji z roko in zasikam:" Pridi!" Brez oklevanja me uboga in steče za mano. Jooooooooj, kako bom to razložila Šanu in Mahri! Pa Mihalo pride danes. Nastradala sem.
IRMA
Tečem za njo, nimam pojma kam. Ampak mi vsaj ni bilo treba napletat neprijetnih pogovorov. Ravno, ko začenjam imeti občutek, da se ne bova nikoli ustavili, zavije z makadamske ceste na stezo, ki vodi v gozd. Od daleč začutim prijeten hlad in ko se Esmeralda končno ustavi, stojiva skupaj pred reko. Reka s počasnim tokom, ki jo obdaja gozd, v katerem bi kar ostal in se ne bi vrnil nazaj. Visoke smreke, mahovnata tla, skale in grmovja. Uau. Neverjetno!!! Ko pogledam Esmeraldo, jo vidim, ko začne plezati na kup skal. Odprem usta, a ne vem kaj naj ji rečem. Potem se pa ona obrne k meni in spregovori:...
Objavljam po dolgem času. Odvisno od lajkov in komentarjev pa tudi ogledov, če zgodbo nadaljujem. Zdi se mi otročja!
Ko se naslednje jutro zbudim, začudeno strmim v strop, saj se sprva ne spomnim, kje sem - naslednji hip pa se mi posveti! Kako sem lahko sploh pozabila! Skoleham se iz postelje in se oblečem, nato pa stečem po stopnicah navzdol in se komaj uprem želji, da bi se spustila po ograji. Ko prispem dol, tete ne opazim. Nazadnje opazim na mizi sporočilo, na katerem piše:
Dobro jutro, Irma! Res mi je žal, da ne morem s tabo preživeti tvojega prvega dne tukaj. Imam pomembne opravke, vrnem pa se pred kosilom. Predlagam ti, da greš ven in spoznaš Esmeraldo. Uživaj! Iris
Esmeralda. Esmeralda. Aja, tista podivjana punca od včeraj. Vrgla kamen v okno. Govorila o nekem...nekem...nimampojmačemu ampak ja. Mogoče pa bi jo res mogla spoznati bolje. Obujem si šlape in grem ven, počasi, kajti tetin vrt je vreden strmenja. Teta je omenila, da živi punca v sosednji hiši. Le ena hiša je vredna besede sosednja, ker živi teta na koncu vasi in ima samo sosede na desni. Ko dospem do njenih vrat, se obotavljam. Kaj naj rečem, saj me še nihče ne pozna! In kaj naj sploh rečem Esmeraldi? Živjo, tukaj sem, kako si kaj? Bleh. Nenadoma pa opazim...
ESMERALDA
NE. Ne. Videla me je.
Ostanem, kjer sem. V zelo neprijetnem položaju. Viseč z spodnjih rešetk balkona. Moje noge nihajo nazaj in naprej, jaz pa strmim v nečakinjo gospe Iris. Ona pa vame. Kot lisica, ko vanjo posvetijo žarometi avta. Zmanjkuje mi moči. Hitro moram...
Zaniham močneje. Ko sem v največjem nihanju, se spustim. Ujamem se rešetk spodnjega balkona, od katerega je do tal samo pol metra. Lahko se izpustim. Pristanem na zelenici, ona pa še zmeraj strmi vame. Nazadnje izusti: "Neverjetno. Kako ti je to uspelo?" zastoka. Ne, slišali me bodo, proč moram. Morava. Obe. Pomignem ji z roko in zasikam:" Pridi!" Brez oklevanja me uboga in steče za mano. Jooooooooj, kako bom to razložila Šanu in Mahri! Pa Mihalo pride danes. Nastradala sem.
IRMA
Tečem za njo, nimam pojma kam. Ampak mi vsaj ni bilo treba napletat neprijetnih pogovorov. Ravno, ko začenjam imeti občutek, da se ne bova nikoli ustavili, zavije z makadamske ceste na stezo, ki vodi v gozd. Od daleč začutim prijeten hlad in ko se Esmeralda končno ustavi, stojiva skupaj pred reko. Reka s počasnim tokom, ki jo obdaja gozd, v katerem bi kar ostal in se ne bi vrnil nazaj. Visoke smreke, mahovnata tla, skale in grmovja. Uau. Neverjetno!!! Ko pogledam Esmeraldo, jo vidim, ko začne plezati na kup skal. Odprem usta, a ne vem kaj naj ji rečem. Potem se pa ona obrne k meni in spregovori:...
Objavljam po dolgem času. Odvisno od lajkov in komentarjev pa tudi ogledov, če zgodbo nadaljujem. Zdi se mi otročja!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Iskreno res ni otročja. Šla sem za nazaj prebrat vse dele in se mi zdi da res dobro pišeš. Vsi ki sem jih poznala in so pisali v teh letih niso bili tako dobri. Tako da si me presenetila na dober način.
Zelo mi je všeč esmeraldin karakter. Upam da bomo izvedeli tudi se vec o tem kaksna je glavna junakinja. In pa seveda kaj se bo zgodilo v naslednjem delu ker si nas pustila v kar nenavadnem polozaju.
Seveda pa nadaljuj!
Zelo mi je všeč esmeraldin karakter. Upam da bomo izvedeli tudi se vec o tem kaksna je glavna junakinja. In pa seveda kaj se bo zgodilo v naslednjem delu ker si nas pustila v kar nenavadnem polozaju.
Seveda pa nadaljuj!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nadaljuj :)
1
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(19)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(13)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
.png "Druščina 1"){kind=small}
Zadnji odgovori
Moj google je tudi takšen
Res ful cuteeeeee:heart_eyes::hearts:🥳
