Tukaj pa je še zadnja zgodba iz moje zbirke (ostale še pišem). Uživajte v njej.

Nekoč je živel deževnik Domen. To je bil najhitrejši deževnik na svetu. Prehitel je celo geparda. Ves čas je samo tekel in lezel in ril zemljo, nič ni jedel. Veliko prijateljev ga je opozorilo na to, a jih ni poslušal. Ko je takole ril in lezel je srečal krta Kristjana. No pravzaprav ga ni srečal, zaletel se je vanj. Tudi on se je razjezil nanj. Deževnik mu je povedal, da ni prvič in že ga ni bilo več. Potem je srečal svojo ženo in se zaletel. Rekla mu je naj pazi, a je spet oddirjal. Potem je srečal svoje otroke in tudi njim se je zvrtelo. Najhuje pa je bilo da sploh niso vedeli da je bil on, saj je bil zanje prehiter. Na koncu pa je bilo najhuje. Zaletel se je v župana Sluzastega. Takrat se je končno ustavil, se opravičil in seveda zdirjal naprej. Tekel je in tekel in tako dolgo tekel da se je zaletel v skalo ter dobil pretres možganov. Ko so ponj prišli rešilci so ga odpeljali v bolnico. Takoj ko se je Domen zbudil že ga ni bilo več. Zaradi prehitre vožnje je dobil kazen. Za njo se ni zmenil in šel naprej. Živalim ni preostalo drugega kot da ga dajo v zapor. Seveda pa Domna ni bilo lahko ujeti. V bistvu ga sploh niso mogli ujeti. Zato so okoli njihovega mesta naredili zid da ne bi mogel notri. Pozabili pa so da je Domen deževnik in gre lahko pod zemljo. Potem pa je bilo po poročilih, da se je Domnov oče onesvestil in ga ne morejo rešiti saj bi bili prepočasi tam. Domen je vedel kaj mora storiti. Zdirjal je do očeta in ga rešil. Končno je bil Domen s svojo hitrostjo v pomoč. Ugotovil pa je da ne bi bilo grozno če bi malo upočasnil.

(Ne bom pisala kakšen dan naj imate, ker itak veste)
Vaša dg