Hej!
Kako ste?
Objavila sem že 12 del! Ne morem verjeti! V tem delu bomo spoznali gospo in gospoda Howston, ki bosta postala skrbnika Katine hčerke. Res mi veliko pomeni, da berete mojo zgodbo in da vam je všeč.:heart::heart::heart: Zdaj pa dovol, govorjenja, mislim, da lahko začnemo:
_______________________
Bilo je deževno jutro. Kate se je s kolesom vozila po mestu, pa čeprav je lilo kot iz škafa. Danes je bila z gospodom in gospo Howston dogovorjena, da bo prišla k njima in se bodo skupaj pogovorili o vsem v zvezi z otrokom. Saj bi šla z avtobusom, a do oddaljene vasi kjer sta živela zakonca ni peljal nihče. Vsa premočena in premražena je hitro potiskala pedala, da bi bila čim prej na cilju.


Pred tremi dnevi je poklicala gospo Howston, ki je bila presenečena nad nenadnim klicem, ko pa ji je Kate razložila vso zadevo je njeno presenečenje postalo še večje. »Razmišljala sem…« je začela, »…če bi morda vidva z vašim možem hotela vzeti enega od mojih otrok… Morda deklico.« Gospa Howston je molčala, nato pa spregovorila. »Pogovorila se bom še s svojim možem.« Minila sta kakšen dan ali dva in že priletel je telegram, ki sta ga poslala g. in go. Howston. V njem je pisalo:

*i*Kate!
Odločila sva se, da sprejmeva otroka. V sredo 10. 5 ob 17.00 pridi k nama, da se pogovorimo o vsem v zvezi z njim. Se že veseliva srečanja s tabo.
Lepo se imej!
Matilda in Tom Howston*i*

Spodaj je bil pripisan še naslov do katerega je Kate ravnokar prispela. Ustavila se je pred majhno, lično hiško, pred katero je bil prekopan vrt, okoli njega pa je stala zelena ograja. Kolo je položila ob njo, nato pa stekla po belo tlakovani poti do hiše. Preden je sploh uspela potrkati, ji je vrata odprla majhna gospa okrog petdesetih let. Svoje rjave lase, iz katerih je tu in tam kukal kakšen siv pramen, je imela spete v figo, okrog pasu pa je imela rdeč predpasnik. »Kate si to ti?« je vprašala, a še preden bi lahko dobila odgovor je nadaljevala. »Joj kako si mokra! Brž stopi v hišo, na toplo. V kuhinji te že čakajo čaj in rogljički.« Kate jo je hvaležno pogledala. Čaj in rogljički… Ob teh besedah se je skoraj stopila. Ravno to je bilo tisto kar je potrebovala. Stopila je v hišo in iz sebe začela slačiti premočen plašč. »Kako si se spremenila, Kate!« je dahnila gospa Howston, ki jo je opazovala. »Skoraj te ne bi mogla prepoznati!« Nenadoma se je med vrati sobe pojavil še gospod Howston. »Seveda se je spremenila, Matilda! Že dolgo časa je minilo od kar smo se nazadnje videli.« Nato se je obrnil h Kate in ji prijazno pokimal. »Res je…Zadnje čase se nama tvoja mama sploh ne oglaša več… Verjetno je kar precej zaposlena v službi in nima časa na pretek…« je žalostno dejala njegova žena. Kate sta se gospod in gospa Howston zasmilila. Živela sta sama, ob robu mesta in nihče se ni menil zanju, kaj šele, da bi ju kdo hodil obiskovati. Zdaj je razumela zakaj sta si že od nekdaj tako želela otroka. Potrebovala sta nekoga, ki bi posijal v njuno življenje, lučko, ki bi odgnala samoto iz njune hiše, nekoga, ki bi jima bil v oporo.

Čez nekaj minut je Kate že sedela v majhni jedilnici in grela premražene roke ob topli peči. Sredi mize je stal vrč s čajem, gospa Howston pa je na mizo že pridno nosila razna peciva, rogljičke, piškote in druge dobrote. Med tem je gospod Howston v peč zložil še nekaj polen, nato pa sedel na naslanjač in se zazrl skozi okno. Kate je imela občutek kakor, da tukaj čas ne teče normalno. Da vsaka minuta mine počasi in vsaka ura traja kakor en dan. Bilo ji je tako prijetno in želela si je, da se ta čarobnost ne bi nikoli končala.
_______________________________

Obveščam:
- Sophie Donna
- lolipop123
- Pač js
- Mucka
- Skyspirit
- Belluet Journal FAN
- niki
- Jagoda:strawberry:
- Aljaska
- Blueberry Muffins

Hvala vam! :kiss: