Kate je prebudilo toplo jutranje sonce. Usedla se je in se pretegnila, nato pa poleg sebe zagledala Mika. Spomnila se je neprespane noči in na ustih ji je zaigral navihan nasmešek. Fanta imam, je pomislila in navdušeno stekla v kopalnico. Odprla je pipo v banji in počakala, da je pritekla topla voda. Slekla je spalno srajco, jo odložila na okensko polico ter stopila v toplo kopel. Obdal jo je prijeten občutek. Ulegla se je, zaprla oči in se sprostila. Voda ji je nežno božala telo. Bila je srečna kot še nikoli. V glavi so se ji porajale misli o njej in Miku. Sanjarila je o tem kako skupaj hodita na sprehode, v kino, park,… Kako se držita za roke in poljubljata v mesečini. Predstavila ga bo staršem in oni ga bodo seveda dobro sprejeli. Morda ga bodo kdaj povabili na kosilo in mogoče bodo celo skupaj hodili na morje. Zdelo se ji je da je njeno življenje končno dobilo smisel. Nenadoma je v sosednji sobi zaslišala ropot. Mike. Prebudil se je. Hitro se je namilila in umila s toplo vodo. Želela je biti čim prej pri njem. Potem pa je potrkal na vrata:
»Kate, si tukaj?«

»Ja,« mu je odgovorila .

»Oprosti, a moral bom iti. Mamo bo že spet skrbelo zame.«

»Počakaj. Samo še oblečem se in pridem. Takoj bom.«

»Žal mi je Kate, že tako sem predolgo ostal.«

»Prav. Potem pa adijo,« je zašepetala Kate.

»Adijo. Rad te imam.«
Odšel je po stopnicah. Slišala je kako si je obul čevlje in zaprl vrata. Ostala je sama. Stopila je iz kopalnice. Hiša je bila tiha in mirna. Vse kar je pogledala jo je spominjalo na Mika – miza pri kateri sta jedla, hodnik po katerem sta hodila, postelja v kateri sta spala,… Počutila se je prazno. Kot, da bi manjkal del nje. Šla je v kuhinjo in pomila kar je ostalo od včerajšnje večerje. Ni mogla nehati razmišljati o njem. Zakaj ni dobila vsaj njegove telefonske? Ni več zdržala. Z nekom je morala govoriti. Poklicala je Amely.

»Halo?«

»Hej Amely! Jaz sem, Kate. Kako si kaj?«

»Kar v redu, glede na to, da si me zbudila. Ti?«

»Super sem. Moram ti nekaj povedati. Nekaj v zvezi z Mikom.«
»UUUU, me prav zanima!,« je izzivalno rekla Amely. »Te že poslušam.«
Kate ji je povedala vse. Od začetka do konca. Ko je končala je Amely skoraj zakričala: OMG Kate! Ne morem povedati kako sem vesela zate! Čeprav se mi zdi vse skupaj malo prehitro. Sta uporabila vsaj zaščito?«

Kate se je zdrznila. »Ne,« je rekla po nekaj trenutkih tišine, nato pa dodala: »Ko končava s pogovorom bom vzela tabletko.«
»Okej. Vsaj to. Ali je Mike še vedno pri tebi?«

»Ne, že pred kakšno uro je šel. Rekel je da bo njegovo mamo skrbelo. Ne morem ti povedati kako prazno se počutim. Samo o njem razmišljam. Ko bi imela vsaj njegovo številko.«

»Čakaj. Mislim, da jo ima moja mama,« je rekla Amely.

»Tvoja mama?« je z začudenjem ponovila Kate.

»Ja. Mikova mama je njena stalna stranka. Počakaj trenutek.«

Čez nekaj časa se je Amely vrnila in Kate povedala Mikovo številko. Kate si jo je zapisala na listek in jo skrila v predal mize. Upala je da jo bo lahko čim prej uporabila.

»Hvala ti Amely. Najboljša si!«

»Vem,« se je ta zasmejala. Kate je v tem trenutku bila neizmerno hvaležna, da ima tako dobro prijateljico.
»Saj res! Kako pa kaj ti in Nick? Včeraj sem vaju videla skupaj.«


Amely je zavzdihnila. »Nič ne bo med nama. Ugotovila sem, da ima že punco.«


Kate je postalo žal za Amely, ob enem pa jo je bilo tudi močno sram. Kako je lahko tako veselo govorila o Miku, med tem, ko je njena prijateljica izgubila ljubezen svojih sanj? Najraje bi se pogreznila v zemljo.

»Oh, žal mi je,« je potiho rekla. »Upam, da nisi preveč žalostna.«

»Ga bom že prebolela,« je rekla vedro, toda Kate je vedela, da ji ni lahko.


Nekaj časa sta se še pogovarjali, nato pa je Amely rekla: »Oprosti Kate, iti moram. Se slišiva okrog osmih?«

»Lahko. Lepo se imej!«

»Enako! Pa upam, da ne boš preveč pogrešala Mika!«

»Jaz pa upam, da čim prej preboliš Nicka.«

Amely se je zasmejala. Vedno je bila tako pozitivna. »Bom poskusila,« je rekla in odložila slušalko.


Kate je bila spet sama. Zagledala se je čez okno. Bilo je nedeljsko jutro in jesenski listi so lahno kakor balerine plesali po zraku. Ljudje so sproščeno hodili po ulicah. Dva otroka sta se lovila, nek gospod je peljal psa na sprehod in družina se je sprehajala po mestu. Vzdušje je bilo tako prijetno in Kate si je zaželela malo jutranjega zraka.
________________________________________________
Heej! Kako ste kaj! Jaz sem zbolela. Angino imam.:thermometer_face: No, upam, da ste vsaj vi ok.:wink: Res vam 100000000000 krat hvala za vse vaše komentarje in :heart: v prejšnjih delih.:kissing_heart: Ne morem vam povedati koliko mi pomenijo.:hugging: Za vas imam eno vprašanje: Kako se napiše jakna pravilno slovensko? Mogoče bunda? Čeprov tut to se ne sliši glih prov. Ok, vem, da se vam ne da več tega brt.:joy:
Lepooooooooo se mejte pa zdravi ostante :kissing_heart::wink: