*b**i*5. POGLAVJE: Prisluškovanje*i**b*

Naslednje jutro sem vstala še bolj zgodaj in se splazila v jedilnico. Nikogar ni bilo. Bila sem sama. Oddahnila sem si. Takrat pa sem slišala korake. Nemudoma sem se skrila pod mizo. Dobila sem občutek, da se moram skriti. Zagledala sem Angelino, ki je prišla na zajtrk in skoraj sem stopila iz skrivališča, a sem zaslišala še ene korake. Prišel je nekdo, ki ga nisem videla ali poznala.
»Sestanek imamo!« je najavil glas.
»O čem?«
»O Hillovi.« Več nisem slišala. Obe ženski sta odšli po hodniku. Tiho vilinsko sem jima sledila. Prišle smo do velike sobe. Kako naj bi prišla noter? Zagledala sem zračnik. Splazila sem se noter in našla majhna vratca, ki so mi dajala skrivališče, a sem vseeno lahko videla skozi, saj je bila luknjasta. Tako sem opazovala. Očitno sem prišla sredi pogovora. Prisluhnila sem.
»Ne bomo ji povedali,« je rekel prvi glas.
»Zakaj ne?! Dekle ima pravico vedeti, kdo je!« se je pritožil drugi. Angelina!
»Ne. Bolj bo varno,« je nasprotoval tretji.
»Zakaj?« je vprašala Angelina. »Povedala ji bom.«
»Mogoče si predsednica komisije, a nimaš pravice kljubovati ravnateljici,« je rekla ravnateljica.
»Nimate pravice do teh informacij! Samo ona jih ima! To se sploh ne tiče šole!« je bila ogorčena Angelina.
»Angelina! Le povej ji, pa boš ostala brez službe! Hočeš, da se ji zgodi enako, kot Jessi Rose?!« jo je vprašala ravnateljica. Jessa Rose! Torej obstaja! Ostali so ravnateljici pritrdili, Angelina pa ni rekla nobene.
»Nehajte! Jessa Rose je zdrava kot riba!« je rekel peti glas. Prepoznala sem ga. Gospa Wilkins. »Sploh je pa ne primerjajte s Paige. Ona ima le nesrečo. Njeno življenje je težko.«
»In, kako naj to vemo?« je vprašal moški glas.
»Kar sami jo vprašajte,« jim je mirno dvrnila. Glasovi so se zmedeno mešali, gospa Wilkins pa je odprla vratca v zračnik. Vsi pogledi so bili uprti vame. Večina osornih, le Angelina me je gledala z zanimanjem, ne z osornostjo. Plaho sem zdrsnila globje v predorček.
»A tako torej?« je rekel moški. »Dekle prisluškuje tako pomembnemu sestanku.« Nanadoma me je sunek energije vrgel iz zračnika. Zgroženo sem pogledala čarovnika. Sedela sem na tleh in vsi so se zdeli tako visoki in mogočni. Kot okamenela sem obsedela tam in strmela v hudobne poglede okrog sebe.