Opzorilo: z zeleno zvezdico (*) bo označen del, kjer je mal ogabno.

Sledila sem ji. Kaya me je v teku odpeljala do avle. Povsod po njej so bili zbrani učenci. Razburjeno so klepetali. Nekatera dekleta so se držala za trebuh. S Kayo sva se prerinili v ospredje. Tisto, kar sem zagledala na tleh, je obrnilo moj želodec. Na tleh je ležalo truplo. Ne eno. Dve trupli. Truplo Emme in Kailani. Bili sta popolnoma krvavi. Razmrcvarjeni, bi bil boljši opis. *zelena***zelena*Imeli sta odsekane ude in razparan trebuh. Obraza sta bila izmaličena, oči se ni videlo.*zelena***zelena* Postalo mi je slabo. Zelo slabo. Pa ne samo to. Imelo me je, da bo od besa zavreščala. A sem se zadržala. Kolena so se mi zašibila. Kailani. Ničesar ni storila narobe, pa… Mrtva. Bila je mrtva. Kailani. Dekle, ki sem jo spoznala v temni učilnici, kjer sva bili edini, ki se nisva spremenili v zombija. Čakaj. Mar ni go nekaj pomenilo? Nekdo nas je preizkušal. Nekdo je to hotel. In bila sem prepričana, da je to tisti nekdo, ki je moril učenke. Ne. Ne le učenke. Moje cimre. Moril je moje cimre. Mene je hotel. In skoraj me je ubil. Pa me je Agatha rešila. Nekaj je vedela…
Nenadoma se je vse povezalo. Agatha. Rešila me je. Vedela je, kaj se je zgodilo. Tudi Loyd je nekaj vedel. In učitelj za zgodovino. In Kailani. Kailani je nekaj vedela. Kailani je nekaj imela. Nekaj, kar je morilec hotel. Kailani je bila nekaj. Tako je bila Cindy nekaj. In Kelly zagotovo. In Emma… In… Jaz… Mene je nekdo hotel.

Kolena so me izdala. Zgrudila sem se. Slišala sem motne glasove okrog sebe. Kaya… Moram jo zaščititi. Ta misel mi je dala tako moč, da sem vstala.
»Dobro sem.« Moj glas je zvenel močneje, kot prej. Spustila sem se nazaj v množico, dokler ni ravnateljica spregovorila.
»Imamo sporočilo za vas. Učenci akademije Evermore! Nevarnost se potika po teh gozdovih. Zato bomo PREPOVEDALI vstop v gozd in pouk bo potekal samo v šoli. Vstop iz graščine ni dovoljen brez pooblastil. V vsakem hodniku bo imel sobo vsaj en učitelj. Sobe bodo ponoči zaklenjene. Okna bodo ves čas ostala zapahnjena, nanje bomo dali zaščitne uroke. V kniižnico bo vstop dovoljen le z dovoljenem pooblaščenega.
Zdaj pa sporočilo za vse: Kelly Les je izginila pred enim tednom. Če ima kdo kakšne informacije o njej, al če jo opazi, naj se takoj zglasi v zbornici.« In potem je nagovorila bolj mene in Kayo. »Hodnik vrtnic in trnjev bomo vrnili v prvotno stanje. Učenci se boste vrnili v svoje prve sobe.«
To je bilo to. Potem se je obrnila na petah in odšla. Odvlekla sem se v sobo. Ne v modre vrtnice, temveč v tisto drugo. Vse tri smo šel. Kaya, jaz in tretja cimra. Tisto, kar smo zagledale na vratih, me je pretreslo. S svežo krvjo je bilo napisano: Mrtve. Zraven je bila narisana lobanja. Nisem se premaknila. Kaya je nekomu nekaj zaklicala. Nisem točno vedela, kaj. Bila sem premalo prisotna. In omotična. Vid se mi je zameglil. Zvrnila sem se. Nekomu v naročje. In tokrat me je do konca brigalo, komu.