Tukaj je že 3 del moje zgodbe (no Pandotove zgodbe).

Za začetek pa še slike likov za lažjo predstavo:

Pando (zgodba je napisana po mojem morskem prašičku in na internetu ni njegove slike. To je slika prašička podobnega njemu):
https://images.app.goo.gl/pumukAnjVdvswhi46

Veverica:
https://images.app.goo.gl/WEJa38mbfbQkZ7Ef9

Hrček:
https://images.app.goo.gl/oLH6pugbVbbR8iYd7

Zajec:
https://images.app.goo.gl/eUc4m5QN7dB4ePTP6

Upam, da bodo slike delale. No, zdaj pa nazaj k naši zgodbi.


Bil sem čisto na dnu. Nisem vedel odgovora in skrbelo me je kaj bo s prijateljema. Premišljeval sem in premišljeval, a se mi ni utrnilo. Razmišljal sem, če smo se kaj takega učili v šoli za morske prašičke. Mogoče pa je ukana?
''... preden so jo odkrili ...'' sem razmišljal.
Takrat se mi je utrnilo.
''Ja, zdaj pa vem!'' sem zakričal ''Zanj še niso vedeli, a je obstajal. Odgovor je Mount Everest.''
''Ne, kako je to mogoče!?'' se je razburila Sfinga. ''Tega ni uganil še nihče''
''No, jaz pač nisem ta nihče'' sem se ji zasmejal.
''Ne, ne, ne, neeeeeeeeeeee'' se je le še zaslišalo preden je Sfinga začela izginjati.
Spreminjala se je v drobne delce prahu.
''Neeeeeeeeeee'' je bilo slišati odmev, dokler ni vse utihnilo.
Na njenem mestu so se iz prahu dvignile palice. Nekaj časa sem še stal tam, saj mi ni bilo nič jasno. Pri miru sem bil kot kamen, dokler se nisem spomnil na veverico in hrčka. Dvignil sem prvo palico in nato še drugo, a sta bili zame pretežki. Ni bilo časa, da bi nesel vsako posebej. Usedel sem se na tla in razmišljal....Uf, kako je vroče. Takrat sem nad sabo zagledal jato ptic. Pogledal sem ptice, nato še palice, spet ptice nato palice...kar vrteti se mi je začelo. No, zdaj pa dovolj heca. Zažvižgal sem pticam in kmalu je do mene priletela prva, nato še druga in tretja. Razložil sem jim svoje muke in kako mi lahko pomagajo. Niso bile takoj za, a ko sem jim povedal, kaj je na nitki so si takoj premislile.
''V redu, a le zato, ker visi na nitki puščavski dragulj'' je rekla največja ptica.
''Kaj pa vem, Franci'' je rekla malo manjša ptica, ki je očitno bila njegova žena ''kaj če se nam laže in je dragulj na varnem.''
''Jaz mu zaupam'' je rekla spet tretja.
Zbrale so se v krog in razpravljale kaj naj. Čeprav sem bil potrpežljiv prašiček so mi pri tem že popokale žile.
''Zdaj pa dovolj!'' sem zavpil, pri čemer se je zdrznilo kar nekaj ptic ''Življenje mojih prijateljev in hkrati vseh vas je ogroženo. Če mi ne mislite pomagati potem bog ve kaj se bo zgodilo.''
Ko sem to povedal me je bilo kar malo sram, saj nisem navajen vpiti na druge. Ptice so se spogledale in le prikimale. Čez nekaj trenutkov smo že leteli nad oblaki z vsemi palicami. Bilo je čarobno. Počutil sem se svobodno, kot da mi ni nič na poti. Zaslišal sem hromenje motorja. Odprl sem oči in se zazrl v v ogromno reč. Vedno bližje je bila in bilo je zelo glasno.
''AAAAA...Kaj je ta reč?'' sem vprašal.
''To je letalo'' je rekla ena od ptic ''In približuje se nam.''
Kar se da hitro so vse ptice zavile preden smo se zaleteli v to čudno reč. Takrat pa se je zgodilo. Izgubil sem ravnotežje in začel padati. Vse se je dogajalo tako hitro. Zaradi strahu sem omedlel. Ko sem se zbudil sem ležal na tleh.
''Ali sem v nebesih?'' sem vprašal.
''Ne. Franci te je rešil'' je dejala Francijeva žena.
Objel sem prijazno ptico in še vse ostale ter se jim zahvalil za trud. Pomel sem si oči in pogledal okoli sebe. Okolica mi je bila znana, a ne vem zakaj. Dobro sem premislil in se spomnil. Tu je bil tisti grozni živi pesek. Tekel sem kolikor hitro sem mogel in že na daleč kričal veverici in hrčku. Prišel sem do mlakuže peska in pogledal vanjo. Nisem verjel svojim očem. Še enkrat sem si jih pomel in pozorno pogledal. Ja, prav sem videl.
MOJIH PRIJATELJEV NI BILO NIKJER!!!!!!

Tako. To je bil 3 del Pandotovih dogodivščin. Upam, da vam je bil všeč in še enkrat se opravičujem če slike ne bodo delale, saj to delam prvič.
Imejete pujsastičen:hamster: dan in se zabavajte.
Dragon girl