PisalnicaPrijateljstvo, ljubezen, glasba., 11. del
4
Hiiiii, enajsti delčk je tuuuu... hvala vsem, ki komentirate mojomzgodbico. tale del bo mal bolj kratek, ampak upam da bo vseenp ok.
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::icecream::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
----------------------------------
Anja me ne sprašuje, kako sem izvedela, niti v koga sem zaljubljena. In čeprav imam na ramenih še vedno breme, se počutim stokrat lažje.
"Kako pa se...počutiš glede vsega tega?" me previdno vpraša, ko že mislim oditi. Otrpnem.
"Normalno, kako pa," mirno rečem. "To je del mene, moja identiteta. Mislim, da ni s tem nič narobe."
"Seveda ne," se strinja. Pokima mi in me objame.
"Nasvidenje, Urša," mi reče, šaljivo salutira in se nasmehne.
Odprem vrata, se nasmejem in planem na svež zrak.
Prav zdaj ga krvavo potrebujem.
Medtem ko hodim proti domu, nezavedeno mislim na Izzy. Prijateljico, ki je postala nekaj več v mojem srcu. Ampak hkrati postala tudi manj.
Ne vem, kako naj opišem, kako se počutim. Žalostno? Zmedeno? Zaljubljeno??
Pojma nimam. Počutim grozno, to pa zato, ker moram NEPRESTANO misliti nanjo. In če se še kdo od vas ni zaljubil, naj nikakor ne misli, da je lepo. Ker če nisi hetero, ti je privilegij ljubezni odvzet.
Tiho hodim dalje.
------------------------------
Nenadoma se zavem, da stojim pred njeno hišo. Dolgo, dolgo časa buljim v njeno okno in čakam, da se bo kaj premaknilo. Da se bo zganila, me opazila.
Ampak Izzy samo brezizrazno gleda v telefon in me ne opazi.
----------------------------------------------------------------------------------
Sedim na svoji postelji in se pretvarjam, da bi bilo lepo, če bi bila hetero. Da bi uživala, če bi se zaljubila v prijetnega fanta. Saj se najbrž enkrat tudi bom, saj sem vendar bi, ne lezbijka.
Ampak hkrati tudi nisem kot drugi ljudje.
Uležem se. Ko se mi že zapirajo oči, nemadoma planem pokonci, kot da bi skozi mene stekel električni tok. Ne. orem vdihniti, ne morem, ne morem, pomagajte mi.
Nočem.
Držim dih, dokler se mi pred očmi ne pokažejo črne pikice in vem, da bim mogla zadihati, se uleči nazaj in se spopasti s svetom.
Tako, da živim.
Joooooj, to je bilo pa dolgočasno:joy::joy::joy::joy::joy:...Soriiii. nasledni del bo bolši, obljubim. Lp,
larčiiiii:heart::heart::heart::heart:
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::icecream::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
----------------------------------
Anja me ne sprašuje, kako sem izvedela, niti v koga sem zaljubljena. In čeprav imam na ramenih še vedno breme, se počutim stokrat lažje.
"Kako pa se...počutiš glede vsega tega?" me previdno vpraša, ko že mislim oditi. Otrpnem.
"Normalno, kako pa," mirno rečem. "To je del mene, moja identiteta. Mislim, da ni s tem nič narobe."
"Seveda ne," se strinja. Pokima mi in me objame.
"Nasvidenje, Urša," mi reče, šaljivo salutira in se nasmehne.
Odprem vrata, se nasmejem in planem na svež zrak.
Prav zdaj ga krvavo potrebujem.
Medtem ko hodim proti domu, nezavedeno mislim na Izzy. Prijateljico, ki je postala nekaj več v mojem srcu. Ampak hkrati postala tudi manj.
Ne vem, kako naj opišem, kako se počutim. Žalostno? Zmedeno? Zaljubljeno??
Pojma nimam. Počutim grozno, to pa zato, ker moram NEPRESTANO misliti nanjo. In če se še kdo od vas ni zaljubil, naj nikakor ne misli, da je lepo. Ker če nisi hetero, ti je privilegij ljubezni odvzet.
Tiho hodim dalje.
------------------------------
Nenadoma se zavem, da stojim pred njeno hišo. Dolgo, dolgo časa buljim v njeno okno in čakam, da se bo kaj premaknilo. Da se bo zganila, me opazila.
Ampak Izzy samo brezizrazno gleda v telefon in me ne opazi.
----------------------------------------------------------------------------------
Sedim na svoji postelji in se pretvarjam, da bi bilo lepo, če bi bila hetero. Da bi uživala, če bi se zaljubila v prijetnega fanta. Saj se najbrž enkrat tudi bom, saj sem vendar bi, ne lezbijka.
Ampak hkrati tudi nisem kot drugi ljudje.
Uležem se. Ko se mi že zapirajo oči, nemadoma planem pokonci, kot da bi skozi mene stekel električni tok. Ne. orem vdihniti, ne morem, ne morem, pomagajte mi.
Nočem.
Držim dih, dokler se mi pred očmi ne pokažejo črne pikice in vem, da bim mogla zadihati, se uleči nazaj in se spopasti s svetom.
Tako, da živim.
Joooooj, to je bilo pa dolgočasno:joy::joy::joy::joy::joy:...Soriiii. nasledni del bo bolši, obljubim. Lp,
larčiiiii:heart::heart::heart::heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba, se sploh ni dolgočasen del.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
odličen del! pač res je ta Anja top lik pa Urša tut. je pa prav, da je rekla, da je to njena identiteta.:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
1
Moj odgovor:
Sadgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Popularnost in privlačnost
torej jaz nism ne eno ne drugo iz naslova. nisem glih ful grda, lepa pa nisem. sem "piflarka" in tudi "good girl" ampak taka pac sem. popularne punce iz razreda me ne marajo in imam eno najboljso prijateljico (recimo, da ji je ime Ana) v razredu. Ana je atractive in je res velik fantov vanjo, mela je ze fanta, zna se z njimi pogovarjat in ress velik jih je vanjo. ne zmisluje si ker sem jih ze vec vidla. vanjo je tut en moj dolgoletni crush. pac nisem ful vanjga ampak sem full ljubosumna ker se skos beki pogovarjata pa neki. ampak itak z njim nimam sans zato sem ji ga prepustila ceprav ona sploh ne ve da sem vanjga. torej mislim da se noben fant nikoli ni bil vame. to ful boli k gledam filme pa berem pa vsi dobijo neko ljubezen. pa v real lifu tut. ne vem zakaj sem tok nepriljubljena pa neprivlacna za fante. kaj naj nardim? res sem ljubosumna na prijatelhico in pocutim se neprivlacno in grdo.
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(115)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(144)
Ne preberem Ti&jaz.
(48)
