Pisalnica
V prejšnjem delu:
Zaloputnem vrata in diham, zelo glasno in hitro. Še enkrat odprem vrata, morda sem si danes vse le domišljala! A ko ponovno odprem vrata, je tisto še vedno tam.
____________________________________________________
Še vedno je bil tam. Ogromen vrtinec sredi moje sobe, oranžen in črn. Še enkrat si pomanem oči, ampak ne. Nič si ne domišljam. Hm, najbrž bi morala obvestiti moje prijateljice, Lily, Lano in Charlotte. Charolotte pravzaprav kličemo kar Char, Charolotte je preveč dolgo in razkošno ime. Odločim se, da bom najprej poklicala Lano. "Hej..." rečem v telefon. "Ja, Ellie tu... poslušaj, nujno moraš priti k meni. Zdaj, še isto minuto." Slišim kako Lana zastoka. "A ravno zdaj? A je tako nujno?" "Ja!" že skoraj zakričim in prekinem. Nato čakam. "O, dober dan," slišim kako reče mama. "Lana si, kajne? Ellie te veliko omenja. Pravi, da skupaj delate seminarsko." "O, ja." slišim Lano. "Pa ne samo to, prijateljice smo tudi. Zelo, zelo dobre. Mimogrede, ali mogoče veste, zakaj me je Ellie tako nujno potrebovala?"
"Ah, ne, nimam pojma. Najbolje da greš kar gor in pogledaš." pravi mama in se začne naprej ukvarjati z teto. "Živj-" reče Lana in takoj umolkne. "Kaj pa-" "Pššš," ji rečem. "Naj ti razložim. V moji sobi je ogromen vrtinec, pojma nimam, kaj je, ne glej me tako, nisem zmešana, najbolje da kar sama vidiš," nahitro zblebetam. Lana je prikimala in vidim, kako jo je strah. "Pridi," rečem. Hitro odprem vrata in Lana kar zakriči. "Koza, utihni no!" siknem. "Mar hočeš da pride moja mami?"
"No, čisto prav bi mi bilo. Poklicala bi policijo in policija bi vse uredila. Nato bi ugotovili da v vaši hiši straši, in nato bi se preselili v veliko razkošno vilo."
Lana pa res pretirava, kot vedno. "Ne, poslušaj. Takole bo: šli bova v vrtin-" "KAJ SI NORA?!" spet zavpije Lana. "Nikoli. NIKOLI. Saj ne veva, kaj to je. Kaj če je nevarno? Ni šans, da grem noter." "Te bom pa jaz potisnila!" rečem, čeprav je tudi mene strah. "KAJ, NE- AAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!" Lana izgine. "In zdaj jaaaaaaaaaaaaaaaaaaz..."
"AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!"
___________________________________________________________________________
"Kje sva? Tu je prav... AAAAAAAAAA!!!"
____________________________________________________________________________
No, ja, tole je bil en krajši delček, upam da vam je vseen všeč. <33:sunglasses:
Zaloputnem vrata in diham, zelo glasno in hitro. Še enkrat odprem vrata, morda sem si danes vse le domišljala! A ko ponovno odprem vrata, je tisto še vedno tam.
____________________________________________________
Še vedno je bil tam. Ogromen vrtinec sredi moje sobe, oranžen in črn. Še enkrat si pomanem oči, ampak ne. Nič si ne domišljam. Hm, najbrž bi morala obvestiti moje prijateljice, Lily, Lano in Charlotte. Charolotte pravzaprav kličemo kar Char, Charolotte je preveč dolgo in razkošno ime. Odločim se, da bom najprej poklicala Lano. "Hej..." rečem v telefon. "Ja, Ellie tu... poslušaj, nujno moraš priti k meni. Zdaj, še isto minuto." Slišim kako Lana zastoka. "A ravno zdaj? A je tako nujno?" "Ja!" že skoraj zakričim in prekinem. Nato čakam. "O, dober dan," slišim kako reče mama. "Lana si, kajne? Ellie te veliko omenja. Pravi, da skupaj delate seminarsko." "O, ja." slišim Lano. "Pa ne samo to, prijateljice smo tudi. Zelo, zelo dobre. Mimogrede, ali mogoče veste, zakaj me je Ellie tako nujno potrebovala?"
"Ah, ne, nimam pojma. Najbolje da greš kar gor in pogledaš." pravi mama in se začne naprej ukvarjati z teto. "Živj-" reče Lana in takoj umolkne. "Kaj pa-" "Pššš," ji rečem. "Naj ti razložim. V moji sobi je ogromen vrtinec, pojma nimam, kaj je, ne glej me tako, nisem zmešana, najbolje da kar sama vidiš," nahitro zblebetam. Lana je prikimala in vidim, kako jo je strah. "Pridi," rečem. Hitro odprem vrata in Lana kar zakriči. "Koza, utihni no!" siknem. "Mar hočeš da pride moja mami?"
"No, čisto prav bi mi bilo. Poklicala bi policijo in policija bi vse uredila. Nato bi ugotovili da v vaši hiši straši, in nato bi se preselili v veliko razkošno vilo."
Lana pa res pretirava, kot vedno. "Ne, poslušaj. Takole bo: šli bova v vrtin-" "KAJ SI NORA?!" spet zavpije Lana. "Nikoli. NIKOLI. Saj ne veva, kaj to je. Kaj če je nevarno? Ni šans, da grem noter." "Te bom pa jaz potisnila!" rečem, čeprav je tudi mene strah. "KAJ, NE- AAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!" Lana izgine. "In zdaj jaaaaaaaaaaaaaaaaaaz..."
"AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!"
___________________________________________________________________________
"Kje sva? Tu je prav... AAAAAAAAAA!!!"
____________________________________________________________________________
No, ja, tole je bil en krajši delček, upam da vam je vseen všeč. <33:sunglasses:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jaaaaa, snoopyyy, suprr je lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuu bomm zacelaa spremljatt:heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja super je.
0
Moj odgovor:
Poprček 🧂
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zmagovanje
hej ni tako da bi imela težave z porazom le je. Pac meni se zdi da zmaga v športu je veliko bolj kot recimo zlato priznanje na šolskem tekmovanju in no jaz imam v soli ful dobre ocene in v športu sem ok ampak si želim bit boljša in zmagati. to se mi zdi tezava ker sem malo močnejsa amak no to je to. vesela bi bila ce razumete
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(42)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(59)
Nič posebnega , že vse vem.
(21)
