V prejšnjem delu:
Zaloputnem vrata in diham, zelo glasno in hitro. Še enkrat odprem vrata, morda sem si danes vse le domišljala! A ko ponovno odprem vrata, je tisto še vedno tam.
____________________________________________________
Še vedno je bil tam. Ogromen vrtinec sredi moje sobe, oranžen in črn. Še enkrat si pomanem oči, ampak ne. Nič si ne domišljam. Hm, najbrž bi morala obvestiti moje prijateljice, Lily, Lano in Charlotte. Charolotte pravzaprav kličemo kar Char, Charolotte je preveč dolgo in razkošno ime. Odločim se, da bom najprej poklicala Lano. "Hej..." rečem v telefon. "Ja, Ellie tu... poslušaj, nujno moraš priti k meni. Zdaj, še isto minuto." Slišim kako Lana zastoka. "A ravno zdaj? A je tako nujno?" "Ja!" že skoraj zakričim in prekinem. Nato čakam. "O, dober dan," slišim kako reče mama. "Lana si, kajne? Ellie te veliko omenja. Pravi, da skupaj delate seminarsko." "O, ja." slišim Lano. "Pa ne samo to, prijateljice smo tudi. Zelo, zelo dobre. Mimogrede, ali mogoče veste, zakaj me je Ellie tako nujno potrebovala?"
"Ah, ne, nimam pojma. Najbolje da greš kar gor in pogledaš." pravi mama in se začne naprej ukvarjati z teto. "Živj-" reče Lana in takoj umolkne. "Kaj pa-" "Pššš," ji rečem. "Naj ti razložim. V moji sobi je ogromen vrtinec, pojma nimam, kaj je, ne glej me tako, nisem zmešana, najbolje da kar sama vidiš," nahitro zblebetam. Lana je prikimala in vidim, kako jo je strah. "Pridi," rečem. Hitro odprem vrata in Lana kar zakriči. "Koza, utihni no!" siknem. "Mar hočeš da pride moja mami?"
"No, čisto prav bi mi bilo. Poklicala bi policijo in policija bi vse uredila. Nato bi ugotovili da v vaši hiši straši, in nato bi se preselili v veliko razkošno vilo."
Lana pa res pretirava, kot vedno. "Ne, poslušaj. Takole bo: šli bova v vrtin-" "KAJ SI NORA?!" spet zavpije Lana. "Nikoli. NIKOLI. Saj ne veva, kaj to je. Kaj če je nevarno? Ni šans, da grem noter." "Te bom pa jaz potisnila!" rečem, čeprav je tudi mene strah. "KAJ, NE- AAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!" Lana izgine. "In zdaj jaaaaaaaaaaaaaaaaaaz..."
"AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!"
___________________________________________________________________________
"Kje sva? Tu je prav... AAAAAAAAAA!!!"
____________________________________________________________________________
No, ja, tole je bil en krajši delček, upam da vam je vseen všeč. <33:sunglasses:
Zaloputnem vrata in diham, zelo glasno in hitro. Še enkrat odprem vrata, morda sem si danes vse le domišljala! A ko ponovno odprem vrata, je tisto še vedno tam.
____________________________________________________
Še vedno je bil tam. Ogromen vrtinec sredi moje sobe, oranžen in črn. Še enkrat si pomanem oči, ampak ne. Nič si ne domišljam. Hm, najbrž bi morala obvestiti moje prijateljice, Lily, Lano in Charlotte. Charolotte pravzaprav kličemo kar Char, Charolotte je preveč dolgo in razkošno ime. Odločim se, da bom najprej poklicala Lano. "Hej..." rečem v telefon. "Ja, Ellie tu... poslušaj, nujno moraš priti k meni. Zdaj, še isto minuto." Slišim kako Lana zastoka. "A ravno zdaj? A je tako nujno?" "Ja!" že skoraj zakričim in prekinem. Nato čakam. "O, dober dan," slišim kako reče mama. "Lana si, kajne? Ellie te veliko omenja. Pravi, da skupaj delate seminarsko." "O, ja." slišim Lano. "Pa ne samo to, prijateljice smo tudi. Zelo, zelo dobre. Mimogrede, ali mogoče veste, zakaj me je Ellie tako nujno potrebovala?"
"Ah, ne, nimam pojma. Najbolje da greš kar gor in pogledaš." pravi mama in se začne naprej ukvarjati z teto. "Živj-" reče Lana in takoj umolkne. "Kaj pa-" "Pššš," ji rečem. "Naj ti razložim. V moji sobi je ogromen vrtinec, pojma nimam, kaj je, ne glej me tako, nisem zmešana, najbolje da kar sama vidiš," nahitro zblebetam. Lana je prikimala in vidim, kako jo je strah. "Pridi," rečem. Hitro odprem vrata in Lana kar zakriči. "Koza, utihni no!" siknem. "Mar hočeš da pride moja mami?"
"No, čisto prav bi mi bilo. Poklicala bi policijo in policija bi vse uredila. Nato bi ugotovili da v vaši hiši straši, in nato bi se preselili v veliko razkošno vilo."
Lana pa res pretirava, kot vedno. "Ne, poslušaj. Takole bo: šli bova v vrtin-" "KAJ SI NORA?!" spet zavpije Lana. "Nikoli. NIKOLI. Saj ne veva, kaj to je. Kaj če je nevarno? Ni šans, da grem noter." "Te bom pa jaz potisnila!" rečem, čeprav je tudi mene strah. "KAJ, NE- AAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!!!!" Lana izgine. "In zdaj jaaaaaaaaaaaaaaaaaaz..."
"AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!!"
___________________________________________________________________________
"Kje sva? Tu je prav... AAAAAAAAAA!!!"
____________________________________________________________________________
No, ja, tole je bil en krajši delček, upam da vam je vseen všeč. <33:sunglasses:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jaaaaa, snoopyyy, suprr je lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuu bomm zacelaa spremljatt:heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja super je.
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica