>>KAJ?!<< rečem in pomislim, da nisem dobro slišala. >>Ja... z teleportacijskim strojem so ga teleportirali na Exadorn. Od njega bodo zahtevali le informacije, zato ne skrbi. Ampak res upam, da jih bo povedal, ker drugače ga ne bodo poslali nazaj, ampak ga bodo vtaknili v zapor. Ne želiš biti tam. Verjemi,<< je rekel Kaleb. >>Hja, saj tudi v človeškem zaporu ne bi želel biti... ampak ok. Ampak, zakaj ravno mojega očija?<<
>>Vzeli so prvo osebo, ki so jo videli skozi kamere. In to je bil očitno tvoj oče.<<
Mislila sem, no ja, gotovo bo hitro prišel, nisem bila ravno v skrbeh, konec koncev sta starša ločena in oče pride približno trikrat na leto na obisk. >>Ok... zdaj pa se morate pripraviti za v šolo, ste pozabili? Jutri je vaš prvi dan.<<
_____________________________________________________

Potem ko so dobili učbenike in šolske uniforme, ter torbe in zvezke, smo bili vsi pripravljeni. Le Leyla je še vedno vihala nos nad - po novem - šolsko uniformo.
>>To mi ne paše. Modra barva je *i* grda *i*. Ali res moramo nositi to?<<
Ko je končala, smo se odpravili. >>Ne pozabite - blizu morate biti in *i* prosim *i*, obnašajte se normalno!<< sem še rekla, preden smo vstopili v razred. Vsi so nas začudeno opazovali. Le učiteljica nas je že pričakovala in z roko razred opozorila, naj bodo tiho. Rekla je:
>>Pozdravljeni, vi ste verjetno novi tukaj, kajne? Po mojem bi bilo najbolje, če bi se najprej predstavili in povedali nekaj malega o sebi, kaj pravite?<<
Spogledali so se in Mery je prikimala. >>Lahko,<< je rekla. >>Bom kar jaz začela.<<
Vzdihnila je in svoje kodre stresla na hrbet. >>Jaz sem Mery. Stara sem dvanajst let, tako kot oni. Poznamo se že od prej. Doma sem edinka in nimam nobene živali...<<
>>Lahko nekaj vprašam?<< je dvignila roko Beryl, ena najbolj nadležnih punc v našem razredu, ampak na žalost ena najlepših. >>Daj,<< je prikimala Mery.
>>Iz kod pa prihajaš?<<
__________________________________________________

Pogledala sem Mery in ji z mimiko povedala, naj se zlaže. >>Jaz... no... že prej sem živela tu, ampak ne v tem mestu.<< Je izljecljala Mery in pogledala učiteljico. Ta je prikimala: >>Hvala, Mery. Bomo zdaj prisluhnili še drugim? Pridi,<< je k tabli kar potegnila Leylo. >>Sem Leyla. Ni mi všeč, če kdo ravna grdo z mano, se norčuje iz mene in ponavlja za mano, zato tega nikar ne poskušajte. Roza lase imam, ker so mi všeč, hvala lepa.<< Je hitro povedala in z zadnjim stavkom kar nekako 'ugotovila' Berylino ponovno vprašanje. Beryl je bila videti užaljena, saj še nihče ni razvnal tako z njo. Takoj je povedala Borisu, njenemu bestiču, ki je nato to povedal še drugim v razredu. Vsi so začudeno gledali Leylo. >>Kaj?<< je ta vprašala. >>Hvala, Leyla. To je bilo dovolj. Pridi, ti... kako ti je ime?<<
Kaleb je stopil pred tablo: >>Jaz sem Kaleb... tudi jaz sem star dvanajst, ampak imam starejšega brata, Miltona. Rad opazujem *i* vesolje, posebej druge planete, ki so zaenkrat še neraziskani*i*...<< je izzivalno rekel in me oplazil z nagajivim nasmehom. Jezno sem mu vrnila pogled in hitro je nehal. >>Ampak ponavadi imam čas le ob sobotah, tako da zaenkrat še nisem veliko opazil.<<
Ko se je predstavil še Jesse, nam je učiteljica določila sedežni red. Tega sem se najbolj bala. *i* Prosim, prosim, naj bodo v bližini*i*, sem si mislila. Nato pa je moje upanje upahnilo, kajti učiteljica je rekla:
>>Ker se vi poznate, bo najbolje če niste tako zelo skupaj, saj veste, lahko bi klepetali in potem se ne bi nič naučili, saj razumete, to je za vaše dobro.<<
Debelo sem pogledala in trčila z glavo v rob mize. Kaleba je posedla k meni, Jesse je bil ob oknu, Leyla čisto spredaj, Mery pa skrajno desno. Gledala sem okoli in iskal, če kakšen predmet leti v zraku. Vse je bilo v redu.
Očitno niso bili tako zelo narazen. >>Kaleb?<< je zaklicala učiteljica. >>Bi šel k ravnatelju? Saj si bil danes zjutraj pri njem. Tole mu nesi, prosim.<<
Kaleb me je zaskrbljeno pogledal. >>A...ampak... jaz ne vem, kje ima ravnatelj pisarno... nisem bil pri njem... bil sem pri tajnici...<< se je izgovarjal in upal, da bo učiteljica poslala koga drugega. >>Ah!<< je nato rekla. >>Nič zato, te bom pa pospremila. Počakajte v tišini!<<
>>Ahhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhh!!!!!<< sem vzliknila. Vsi so me začudeno pogledali. Kaleb in učiteljica sta odšla. Spet sem pogledala proti razredu in... o groza. Kalebov stol je lebdel v zraku. Hitro sem ga potegnila dol in precej je zaropotalo. Spet so me vsi pogledali. *i* Hah,*i* sem pomislila, *i* očitno sem danes v središču pozornosti *i*.
Kaleb in učiteljica sta se vrnila. >>Kaj se je zgodilo?<< me je po koncu pouka vprašal Kaleb. >>Tvoj stol je poletel! Ampak nihče ni nič opazil.<< Je odgovorila Leyla namesto mene. >>Ja, tako je bilo,<< sem zamomljala. >>Gremo domov,<< je rekla Mery. >>K tebi, kajne, Ellie?<<
Prikimala sem in odpravili smo se. Ko smo vstopili v hišo, se mi je zdelo, da je nekaj narobe. Polovica vaze je bila razbita. Kavč je bil premaknjen. >>Halo?!<< sem rekla. Nič se ni zgodilo. >>Počakajte me spodaj.<< Sem rekla Kalebu, Jessu, Leyli in Mery. >>Pogledat grem.<<
>>Bodi previdna!<< mi je zaklicala Mery. >>Bom.<<
Razgledala sem se po dnevni sobi. Tole je pa rahlo strašljivo. Čakaj. Se je... ali je vzplapolala zavesa? Ne, gotovo sem si le domišljala. >>Halo?<< sem še enkrat rekla. Nato pa je nekaj tresknilo, videla sem malo moje krvi, nato pa sem zagledala čuden obraz, nazadnje pa samo še temo...
***************************************************************************
Ojlaaaaaa :smirk: nov del ;) kk se vam zdi? kera je vaša naj oseba??? :relieved: Vse to sporočite :arrow_down:, lajkajte :heart: in kliknite na obveščaj me o nadaljevanjih :gift_heart: