No tukaj sem napisala zgodbo ki kar govori o meni razen na malo drugačen način. Upam da vam bo všeč.

Bila je punca, ki je v šoli niso marali in so jo dajali vedno na zadnje mesto. Bila je žalostna. Njen najljubši predmet v katerem se je lahko dokazala so ga spremenile v nočno moro. Zelo grdo so govorile o njej, brez razloga. Vsak dan žalost, tesnoba v šoli. A ko je prišla domov jo je najprej razveselila njenja psica bila je zelo sočutna. Staršem je za to povedala proti koncu šole. Vedno ko je naredila d.n je šla ven k svojim mucku Puhku njen najljubši je bil tako kot njegov brat Miki ampak nekega dne je Puhek izginil mislila je da je konec sveta. Ampak je mama od Puhka mačka imela spet mucke in dobila je prisrčno mucko. Ker je živela na kmetiji je vedela da soizgube del življenja zato je hotela da imajo vse živali čim lepo življenje. Oboževala je tudi krave, prašiče, psa, mucke, kokoši. Zato so bili to njeni najljubši in najboljši prijatelji, ki so jo veedno nasmejali. Ker se bliža konec počitni jo je spet strah kako naj se soči s tem.in če imate kakšen nasvet ga prosim napišite. Ampak ve da so živali njeni prijatelji in tisti ki jim zaupa.