*govoreča jagoda*

ko sm en dan sedela na kuhinjskem pultu pa sm gledala v skledo z jagodami in razmisljala katera izgleda najbolj nedolzna za pojest, sm zagledala eno ful lepo jagodo. mela je soncno barvo. pa mal vijolicne. pa mal je zgledala kot da ve stvari. kar mi je blo sumljivo ampak sm jo vseeno vzela v roke. ravno ko sm odprla usta da jo pojem, je rekla "ne." sm se ustavla. "a si ti prav rekla ne." sm vprasala. "ja." je rekla jagoda. "a ti govoris." "ja." je rekla se enkrat, ampak malo ponosno. "okej to ni normalno." sm rekla. "tudi ti nisi normalna." je rekla jagoda. to me je mal uzalostilo ampak sm se delala da ni. "zakaj ne smem te pojest." sm vprasala. "ker mam nacrte." je rekla jagoda. "kaksne nacrte." "velike nacrte." "a za kariero." "ne. za revolucijo jagod." sm malo zamrznila. "ok to zveni resno." "je." je rekla jagoda. pol sva za par sekund sam gledali ena drugo. jaz njo. ona mene. vmes je ena banana padla iz mize ampak nihce ni komentiral. "ok kaj pa pocnes cez dan." sm vprasala jagodo. "najprej se zbujam." je rekla. "to je logi cno." sm rekla. "potem vadim petje." "ti pojes." "ja." je rekla jagoda in zapela "la la la jagoda la la la". in to je blo ful nadlezno ampak tud ful lepo. "ok to je presenetljivo dobro." sm rekla. "vem." je rekla jagoda. pol sm jo vprasala "a te pogosto hocejo pojest." "vsak dan." je rekla. "in kaj naredis." "pogajam se." "kako." "ponudim jim bolj zanimivo zivljenje kot grizenje." sm pomislila. "to je kar pametno." "vem." je rekla spet. potem je jagoda vprasala "a ti imas sanje." "ja." sm rekla. "kaksne." "da ne rabim pospravit sobe nikoli vec." jagoda je malo premislila. "to je slaba strategija." "zakaj." "ker soba vedno zmaga." "to je zal res." pol sva se ful pogovarjali. o tem zakaj oblaki ne padejo dol. jagoda je rekla da so oblaki v bistvu ogromne zabe ki so pozabile kako se skacejo. o tem zakaj ljudje hodijo v trgovino. jagoda je rekla da zato ker iscejo smisel v hladilniku. o tem zakaj je luna okrogla. jagoda je rekla da je enkrat pojedla vogal in potem ni mogla nazaj. jaz sem se ful smejala. jagoda pa je rekla "ne smej se prevec, razpadam od vibracij." in res je mal tresla. pol sem jo vprasala "a si sploh prava jagoda ali samo zelo samozavestna misel." jagoda je rekla "oboje." in to me je malo zmedlo ampak sem prikimala ker je zvenelo pametno. potem je mama zaklicala iz druge sobe "a bos pomagala pospravit." jaz sem pogledala jagodo. jagoda je rekla "to je past." "vem." sm rekla. "ne pojdi." je rekla jagoda. "ampak moram." sm rekla. "okej." je rekla jagoda. "ampak se bova se pogovarjali." "ja." sm rekla. "res?" "ja." "prisezes." "prisezem." pol sm jagodo zelo previdno dala nazaj v skledo. ona je rekla "ne pozabi da sem pomembna." "ne bom." sm rekla. potem sem sla pomagat pospravit. ko sm se vrnila v kuhinjo je bila skleda prazna. samo ena majhna nalepka je bila na mizi kjer je pisalo "sem na sestanku z drugo jagodo". in od takrat naprej vedno malo poslušam sadje preden ga pojem, ker nikoli ne ves kdaj ima prevec dobre argumente. konec. :strawberry: