dan!
Torej, to pišem jaz Ilb, ker me je p1 prisilila, da napišem nov del :grin::heart:. Tako, da tu je uvod...upam, da vam bo všeč, da mogoče stisnete lajk pa komentirate...da veste, eni srčki ste :heart::heart:
lysm!
***
Temna postava teče skozi noč in njene črne lase skriva pod kapuco. Danes ji je uspelo, dobila je dober ulov. Njen tek odzvanja po prazni ulici in njene zelene oči iščejo temno postavo, ki bi se lahko skrivala v temni noči. Prispe do zapuščene hiše in se spretno požene na zgornji rahlo osvetljen balkon. Poprime za hladno železo in z zobmi zagrize v spodnjo rdečo ustnico, da ji kri kaplja na sivo ograjo. Odklene steklena vrata ter smukne v notranjost temne sobe. "Si le prišla?" grob glas jo ponese iz transa.
"Vedno bom prišla nazaj, to si zapomni."

Strmi v njegove čokoladno rjave oči ter sama s seboj tekmuje da ne pomežikne. Od vedno jo je živcirala njegova odločnost, ni šans da mu prepusti zmago v njunem tihem tekmovanju. »To je naš teritorij Jess, zgini mi iz poti.« grobo reče in si z roko popravi njegove rjave lase. »The black ones se NIKOLI ne predajo.« sikne dekle ter izza pasu privleče pištolo. »Tudi, če za zmago gredo čez trupla.« »No, z veseljem bi bil tvoje truplo, če bi lahko še naprej strmel v tvoje zelene oči…« ji hudomušno odvrne in seže po njeni vitki dlani.
»Never happen, Jake, zdaj pa, moram opraviti svojo nalogo.« pomežiknila mu je ter se v sedla v črn usnjen sedež, ki je pripadal rdeče črnemu motorju. Čelado si je poveznila čez svoje valovite črne lase z rdečimi prameni ter odhrumela po prazni cesti, ki je vodila v središče vele mesta.
Ustavila je pred zapuščeno hiši ter motor prislonila na zid zaraščen z bršljanom, ki se je ovijal okoli celotne hiše ter se zavihtela na odprto okno. Prisluhnila je večernemu šumu in, ko je ugotovila, da je vse tiho elegantno skočila v notranjost bogato opremljene sobe. Splazila se je mimo bogatih slik. »Black mana moram spomniti na ta draga zgodovinska dela…« je pomislila ter se splazila v naslednjo sobo v kateri je ležala bordo rdeča draga preproga. Nasmehnila se je sama pri sebi ter se splazila do rjave omare polne majhnih malenkosti. Spotoma je pobrala nekaj majhnih drobnarij, ki so ležale na policah in jih zatlačila v enobarven črn nahrbtnik. »Tu je….« je pomislila ter z srebrnim ključom, kii ga je prejšnji večer ukradel njen kolega odprla sef. Pograbila je star zvitek, načrt bogate banke Sweenies ter ga po tihem spravila k ostalim pomembnim rečem. Kot mačka je skočila nazaj na drevo, ki je stalo ob oknu. Zaslišala je podrslajoče korake, ki jim je sledilo staro sopihanje. Jess je stekla do motorja ter se odpeljala do štaba, ki je sijal v svetlobi utripajoče ulične svetilke.


***