Ozrla se je naokoli in okušala zrak. Ničesar sumljivega. Počasi je šla proti jezerskemu bregu, ki mu je večina v njeni tolpi pravila plaža. Plaža, o kateri je Jake govoril. Zavzdihnila je in sedla. Nad jezerom je visela skrivnostna meglica, ki je vse polepšala. »Kaj naj storim?« je šepnila v temo in si začela pestovati desno roko: »Black man sovraži ljubezen. Z Jakeom sva iz različnih tolp, « dvignila je glavo in se zazrla v krošnje dreves: »Ne morem biti njegova punca...« Nič ji ni bilo jasno. Biti zvesta Jakeu ali tolpi? Je možno, da je lahko zvesta obema? Ampak BM (Black Man (BM se prebere BiEm)) sovraži ljubezen. To bi morala vztrajno skrivati pred njim.
»Jess!« nekdo jo je zgrabil za rame in poljubil na glavo. »Nisem si mislil, da boš zares prišla!« Obrnila se je in zagledala Jakea, ki stoji za njo in strmi zdaj v meglico nad jezerom, zdaj vanjo. Nasmehnila se mu je, čim jo je znova pogledal in zamrmrala: »Zakaj ne bi prišla?«
Jake se je usedel zraven nje in v roko prijel lep, ploščat kamen. Popoln za popolno žabico. Strmela je vanj, čakajoč, da kamen zaluča v jezero. A ga ni vrgel. Nekaj časa ga je pretehtaval v rokah, kot, da hoče ugotoviti maso in težo kamna. Nato se je obrnil k Jess in ji kot otroček pomolil kamen: »Ti ga vrži, gotovo znaš bolje kot jaz« jo je spodbudil. Vstala je in premerila kamen. Bil je lep, ploščat in črn. Zelo lep primerek. Skomignila je in malo pečepnila, nato pa vrgla. Ni videla, ali ji je žabica uspela ali ne, saj je gladino jezera prekrivala gosta koprenasta meglica.
Sedla je nazaj k Jakeu in stiskala ustnice. Nekako se ni mogla pripraviti do tega, da bi mu povedala, da naj si od tistega poljuba dalje ne sme misliti kaj več. »Jake, veš...« ugriznila se je v jezik. Ali sploh hoče spet pridobiti sovražnika? Ni bolje imeti simpatije? Pomela si je roke in zavzdihnila. Nato se je prepustila grobi tišini.
»Všeč si mi, Jess« je zamomljal Jake: »Bi bila moja punca?« obrnil se je k njej in jo upajoče pogledal. Nasmehnila se mu je, nato pa se žalostno namrščila. »Ne vem, Jake. BM sovraži ljubezen. Sploh, če bi bila midva...par« je rekla in se zastrmela v noge.
»Mogoče, bi lahko to skrivala« je predlagal. Skomignila je in zamomljala: »Tudi sama sem pomislila na to...« pogledala ga je v njegove čokoladne oči: »Pa misliš, da bi nama uspelo?« je vprašala. »Saj veš, kaj pravijo. Ljubezen premaga vse ovire« je rekel in stisnil njeno roko. Še enkrat jo je pogledal in rekel: »Kakšen je torej odgovor?«
Nič ni odgovorila, on pa je obrnil glavo in se zagledal v bele meglice nad jezerom. Naslonila je glavo na njegovo ramo in se mu skoraj docela prepustila. Čutila je bitje Jakeovega srca, nato pa še roko, ki jo je pobožala po laseh.
»Moj odgovor je ja« je zašepetala.

Končno sem se spravila k računalniku in k wordu za zgodbo...ILB, YOUR TURN!
Aja, HVALA za vsak lajk in komentar, zlati ste! Ne samo zlati...Tudi srčki ste!
P1