Ko sem šla nazaj v sirotišnico, mi ta fant nikakor ni hotel iz glave. Kaj je mislil s tistim sprejemnim pismom? Čudno.

A moje misli je prekinila Maya.
"Hej, si šla k frizerju? Kaj si naredila s svojimi lasmi?" me je presenečeno in ospulo vprašala.
"A?" sem bleknila.
Stekla sem k ogledalu in skoraj bi me kap. Moji lasje so prelivali barvo med vsemi odtenki vijolične. Pri konicah so bili skoraj roza, potem pa so se prelivali do temno modre.
Prej so bili dolgočasni ravni in rjavi. Postrižene sem jih imela na paža.
Zdaj so bili pa modri, segali so mi do pasu, bili so veliko bolj gosti in valoviti kot prej.
Vau.
Tedaj pa sem razliko opazila tudi v očeh. Prej so bile zelene, zdaj pa so bile vijolične.

Kako se je to zgodilo? Nisem poznala odgovora. Kaj pa... če je zato kriv tisti motor? Ah, ne... Mogoče pa...
Zgodilo se je preveč nerazumljivih stvari za en dan. Delal se je že večer in želela sem samo spati, da mi ne bo treba več misliti.
A ko sem ulegla v posteljo, si nisem mogla pomagati, da se ne bi zamislila.
Kako tega nisem opazila? In zakaj imam občutek, da tisti fant ve nekaj več o tem kot jaz?
S takšnimi mislimi sem zaspala, sanjala pa sem skoraj enako grozne sanje kot včeraj.

-----

Spet sem bila na motorju. A tokrat nisem bila sama. Zraven mene je bil tisti fant! Na istem motorju, ki sem ga videla včeraj! Nenadoma pa se je prikazala neka ženska in nama zaprla pot. Z mojim glasom je rekla: "Ne boj se tega, kar si Tessa."

-----

Tokrat nisem kričala. Dokaz je, da je Maya še vedno spala. Ponavadi se zbudi in priseže, da so jo zbudili moji kriki.

To je bilo dovoj. Odločila sem priti tej zadevi do dna. Tiho sem se splazila iz postelje in se oblekla. Šla sem iz sobe in prišla do glavnih vrat. Tam sem obstala, ker so ta vrata slovela po tem, da so škripala kot nenaoljen traktor. Ko sem se odločila tvegati in segla po kljuki, pa so se vrata kar sama in brez škripanja odprla!

Šla sem ven in vdihnila nočni zrak. Takrat pa sem se zamislila nad uspešnostjo tega načrta. Noč je bila, in motorja skoraj gotovo ni tam.
A vseeno sem šla pogledat in res je bila tam, a tokrat je bil zraven še en motor. Ta ni bil tako zanimiv kot motor tistega fanta. Bil je navaden siv, brez vzorcev ali strele ob kolesu.
Nekaj na tem motorju me je vleklo zraven. Prigovarjala sem si, da je to najbrž past, a radovednost je zmagala. Dotaknila sem se motorja. Takrat pa je počilo. Opotekla sem se nazaj in padla.

Črnina

Zbudila sem se in poskusila vstati, a so me neznane roke potisnile nazaj na tla.
"Ne vstajaj. Večina tako odreagira, ko se prvič dotaknejo motorja. Ampak to pa je nenavadno..." je rekel in si nekaj pomrmraval v brado.
Vstala sem in tokrat se ni upiral. Tedaj pa sem opazila, da sem tudi drugače oblečena. Nosila sem črne hlače iz usnja in majico iz istega materiala. Na njej sem opazila vijočno vezje.
Gledal me je tudi tisti fant.
"Kako ti je ime?" je počasi vprašal.
"Tessa Connor," sem rekla in tokrat je v nezavest skoraj padel ON.
"Živiš v sirotišnici, kajne?" je vprašal.
"Ja. Čakaj, si vohunil za mano?" sem očitajoče vprašala.
"Moral sem. To je moja služba. Iščem mlade Morene za akademijo Martistica. In ti si za tja."
Moreni? Martistica? Okej, to je bilo skoraj tako čudno kot včeraj.

"Mimogrede, ime mi je Max Rother," je rekel in mi ponudil roko. Segla sem vanjo vesela, ker končno vem njegovo ime.
"No, če sva opravila moram..." sem začela.
Dlje nisem prišla, saj me je Max prekinil.
"V sirotišnici je zdaj prenevarno zate. Pridi z mano," je rekel.
"Čakaj, kaj pa če si nevaren? In me skušaš zvabiti v past?" sem ga vprašala.
"Naj ti povem, da nevaren nisem. In da to ni past. Ampak je na tebi, ali mi boš zaupala. Saj si želiš boljše življenje kajne?" je vprašal.
Počasi sem pokimala in se odločila, da mu zaupam. Če pa je past, me briga, saj moje življenje ni nevemkako dobro.

Takrat pa sem zagledala tisti siv motor. Ni bil več siv, ampak črn, z vijoličnim vezjem, tako kot moja oblačila.
Bil je prelep. In moj, kot je rekel Max
"Brez skrbi, vse ti razložim v šoli," je rekel in mi pomignil, da sedem na svoj motor. Ne vem zakaj, ampak sem mu zaupala. Mogoče zaradi tega, ker sem si želela živeti v boljših razmerah in on mi jih je lahko dal.
Ubogala sem ga in se usedla na motor.