Hotela sem zagnati motor, pa nisem vedela kako. Max je rekel, da naj le pomislim, da se motor vžge. Pomislila sem, čeprav se mi je zdelo, da me vleče za nos.
A motor se je čisto zares vžgal. Vijočno vezje je še bolj zažarelo, prav tako tudi moja obleka.
Hotela sem speljati, a ker nikjer ni bilo pedala za plin, sem poskusila pomisliti, da motor spelje. In res je. Hudo napredna tehnologija.
Max mi je bil tik za petami.
“Prehitel te bom, da ti pokažem, kjer pelji,” je zakričal. V odgovor sem pokimala, saj se mi ni ljubilo kričati.
Vozila sva se 2 uri in postajala sem utrujena. Mislim, halo, noč je bila. Za trenutek me je zmanjkalo in sunkivito sem se zbudila, ko je moaj glava udarila ob krmilo motorja. Max je to očitno opazil, saj je rekel, da sva pravkar prišla na cilj.
“Sicer pa lahko zaspiš med vožnjo. Motor ima vgrajene koordinate tvojega cilja, zatos e sam usmerja.”
Vau, še enkrat, kako napredno.
A Max se ni lagal, saj sva takoj za tem zavila v nekakšno skladišče. Tam sem ugasnila motor.
“To je skladišče za motorje. Tu so parkirani vsi motorji učencev, ko jih ne uporabljajo,” mi je razložil.
Tam je bilo poleg mojega še 5 motorjev. Bili so neprivazani.
"Kaj pa, če jih kdo ukrade?" me je zaskrbelo.
“Ne morejo jih. Motor se odziva samo na lastnika, zato so na varnem,” je rekel in mi pomignil, da pridem z njim.
Šla sva okoli skladišča in zagledala sem nekaj, kar mi je vzelo dih. Bil je ogromen grad, tako velikega še nisem videla. Stal je na hribu, zraven gora. Na drugi strani pa se je razprostiralo morje. Bilo je prelepo.
“Kaj je ta grad?” sem vprašala.
"Šola," mi je nasmejan povedal Max.
To je pomenilo… da jo tista Martistica, o kateri mi je govoril?
Očitno je vedel, kaj sem pomislila, saj je rekel:
“Ja, to je Martistica.”
Potem pa je rekel, da greva tja. Pot je bila kratka in v petih misnutah sva prispela pred vrata.
Tam naju je čakal neki mladi moški. Max je nenadoma postal veliko bolj resen, torej je bil očitno ravnatelj.
"Lepo pozdravljena Tessa! Gospod Rother," je rekel in naju povabil v grad.
“Ker si prišla mesec pred začetkom šole, boš nastanjena v spalnicah za goste, dokler te ne razvrstimo v dom,” je povedal.
Grad je bil noro velik in samo do spalnic smo hodili 10 minut.
Odprl je vrata v sobo in tam je bilo 10 postelj. Bile so v štirih barvah, rdeči, vijolični, svetlo modri in zeleni.
V sobi je bilo pet ljudi, tri dekleta in dva fanta. Vsi so gledali mene.
“Spala boš na vijolični postelji. Vse učbenike in stvari smo ti že pripravili,” je rekel in pokazal na kup knjig na stolu ob postelji.
Takoj za tem je skupaj z Maxom odšel, jaz oa sem ostala sama z otroki.
“Hej,” me je pozdravila ena izmed njih. "Jaz sem Jenna, to pa so Jean, Ryan, Alex in Mera."
“Živjo,” sem zamomljala.
"Katera vrsta Morena sploh si? Izgledaš kot mešanka med Techno in vampirko," je rekla Jean.
“A?” sem vprašala. To je bilo najbrž tisto, kar je Max rekel, da mi bi razložil.
"Si iz nemorenske družine?" me je vprašala Jean.
“Aaaa… Jaz…” sem jecljala. Zagotovo sem izpadla kot popolna zguba.
"Nemoreni so tisti, ki nimajo moči ali motorjev," mi je razložila. “Saj imaš motor kajne?”
Prikimala sem.
"Potem si iz morenske družine," je modro prikimala.
“Ne vem. Odraščala sem v navadni sirotišnici. Moja starša sta mrtva,” sem povedala.
"O," je ušlo Jean.
Ni se mi ljubilo več pogovarjati. Samo počila sem se na posteljo in zaspala, čeprav je bilo že dopoldne.
A motor se je čisto zares vžgal. Vijočno vezje je še bolj zažarelo, prav tako tudi moja obleka.
Hotela sem speljati, a ker nikjer ni bilo pedala za plin, sem poskusila pomisliti, da motor spelje. In res je. Hudo napredna tehnologija.
Max mi je bil tik za petami.
“Prehitel te bom, da ti pokažem, kjer pelji,” je zakričal. V odgovor sem pokimala, saj se mi ni ljubilo kričati.
Vozila sva se 2 uri in postajala sem utrujena. Mislim, halo, noč je bila. Za trenutek me je zmanjkalo in sunkivito sem se zbudila, ko je moaj glava udarila ob krmilo motorja. Max je to očitno opazil, saj je rekel, da sva pravkar prišla na cilj.
“Sicer pa lahko zaspiš med vožnjo. Motor ima vgrajene koordinate tvojega cilja, zatos e sam usmerja.”
Vau, še enkrat, kako napredno.
A Max se ni lagal, saj sva takoj za tem zavila v nekakšno skladišče. Tam sem ugasnila motor.
“To je skladišče za motorje. Tu so parkirani vsi motorji učencev, ko jih ne uporabljajo,” mi je razložil.
Tam je bilo poleg mojega še 5 motorjev. Bili so neprivazani.
"Kaj pa, če jih kdo ukrade?" me je zaskrbelo.
“Ne morejo jih. Motor se odziva samo na lastnika, zato so na varnem,” je rekel in mi pomignil, da pridem z njim.
Šla sva okoli skladišča in zagledala sem nekaj, kar mi je vzelo dih. Bil je ogromen grad, tako velikega še nisem videla. Stal je na hribu, zraven gora. Na drugi strani pa se je razprostiralo morje. Bilo je prelepo.
“Kaj je ta grad?” sem vprašala.
"Šola," mi je nasmejan povedal Max.
To je pomenilo… da jo tista Martistica, o kateri mi je govoril?
Očitno je vedel, kaj sem pomislila, saj je rekel:
“Ja, to je Martistica.”
Potem pa je rekel, da greva tja. Pot je bila kratka in v petih misnutah sva prispela pred vrata.
Tam naju je čakal neki mladi moški. Max je nenadoma postal veliko bolj resen, torej je bil očitno ravnatelj.
"Lepo pozdravljena Tessa! Gospod Rother," je rekel in naju povabil v grad.
“Ker si prišla mesec pred začetkom šole, boš nastanjena v spalnicah za goste, dokler te ne razvrstimo v dom,” je povedal.
Grad je bil noro velik in samo do spalnic smo hodili 10 minut.
Odprl je vrata v sobo in tam je bilo 10 postelj. Bile so v štirih barvah, rdeči, vijolični, svetlo modri in zeleni.
V sobi je bilo pet ljudi, tri dekleta in dva fanta. Vsi so gledali mene.
“Spala boš na vijolični postelji. Vse učbenike in stvari smo ti že pripravili,” je rekel in pokazal na kup knjig na stolu ob postelji.
Takoj za tem je skupaj z Maxom odšel, jaz oa sem ostala sama z otroki.
“Hej,” me je pozdravila ena izmed njih. "Jaz sem Jenna, to pa so Jean, Ryan, Alex in Mera."
“Živjo,” sem zamomljala.
"Katera vrsta Morena sploh si? Izgledaš kot mešanka med Techno in vampirko," je rekla Jean.
“A?” sem vprašala. To je bilo najbrž tisto, kar je Max rekel, da mi bi razložil.
"Si iz nemorenske družine?" me je vprašala Jean.
“Aaaa… Jaz…” sem jecljala. Zagotovo sem izpadla kot popolna zguba.
"Nemoreni so tisti, ki nimajo moči ali motorjev," mi je razložila. “Saj imaš motor kajne?”
Prikimala sem.
"Potem si iz morenske družine," je modro prikimala.
“Ne vem. Odraščala sem v navadni sirotišnici. Moja starša sta mrtva,” sem povedala.
"O," je ušlo Jean.
Ni se mi ljubilo več pogovarjati. Samo počila sem se na posteljo in zaspala, čeprav je bilo že dopoldne.
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je 2. del/ prepisovanje testov
Ojla,
kot že lahko sklepate z naslova mam spet probleme s prijateljico/sošolko, o keri sm že pisala (i think da sm rekla da je A? nism sigurna). No uglavnem: ona se (kot sm napisala v prvem delu) ne druži več tolk z mano kot včasih, sej se še zmeri nekak družva i guess sam ni to tko k včasih (za več info beri prejšnjo objavo: zamenjala me je). No in ona ma tko dost dobre ocene, js mam mal bolše od nje, več znam in se velik učim. Mam pa občutk, da me izkorišča. Js se za teste ful učim, ona se pa ne uči tolk, ampak še vseen ji nekak rata dobr pisat. In na 2 testih se je zgodil, da ona ni znala nč ker se ni nč učila. Ko se je to 1. zgodil je pr tistem predmetu sedela zravn mene in je vse prepisala (sej je spremenila mal odgovore da ni blo čist isto), dobila pa je 4 (js 5). Rekla sm si: ok, to je nek nepomembn predmet (mamo ga 1x na tedn pa še to sam letos), i get it da se ji ni dal učit. No in pol za en drug test spet ni nč znala, sam da je to predmet k ga maš vsako leto in je kr dost snovi. No in mi je napisala sporočilo 1 dan prej če se loh za test presede k men (da se zmen s sošolko s kero sedim). Rekla sm ji da loh in je (spet) cel test prepisala od mene. Test je biu res težk, je pa res, da so skori usi testi pr tem profesorju isti, torej tud če ne znaš si pogledaš stare teste pa že skupi spravš neko trojko. No ona je s prepisovanjem od mene dobila 5 (tko k js). In se počutm ful slabo ker je ona dobila 5 na moj račun. Nimam pojma, kaj nej nardim da se ne bo tko obnašala, sploh pa me skrbi zato, ker se oddaljujeva in nočem, da se z mano druž sam zato, da bo mela koristi od mene.
kot že lahko sklepate z naslova mam spet probleme s prijateljico/sošolko, o keri sm že pisala (i think da sm rekla da je A? nism sigurna). No uglavnem: ona se (kot sm napisala v prvem delu) ne druži več tolk z mano kot včasih, sej se še zmeri nekak družva i guess sam ni to tko k včasih (za več info beri prejšnjo objavo: zamenjala me je). No in ona ma tko dost dobre ocene, js mam mal bolše od nje, več znam in se velik učim. Mam pa občutk, da me izkorišča. Js se za teste ful učim, ona se pa ne uči tolk, ampak še vseen ji nekak rata dobr pisat. In na 2 testih se je zgodil, da ona ni znala nč ker se ni nč učila. Ko se je to 1. zgodil je pr tistem predmetu sedela zravn mene in je vse prepisala (sej je spremenila mal odgovore da ni blo čist isto), dobila pa je 4 (js 5). Rekla sm si: ok, to je nek nepomembn predmet (mamo ga 1x na tedn pa še to sam letos), i get it da se ji ni dal učit. No in pol za en drug test spet ni nč znala, sam da je to predmet k ga maš vsako leto in je kr dost snovi. No in mi je napisala sporočilo 1 dan prej če se loh za test presede k men (da se zmen s sošolko s kero sedim). Rekla sm ji da loh in je (spet) cel test prepisala od mene. Test je biu res težk, je pa res, da so skori usi testi pr tem profesorju isti, torej tud če ne znaš si pogledaš stare teste pa že skupi spravš neko trojko. No ona je s prepisovanjem od mene dobila 5 (tko k js). In se počutm ful slabo ker je ona dobila 5 na moj račun. Nimam pojma, kaj nej nardim da se ne bo tko obnašala, sploh pa me skrbi zato, ker se oddaljujeva in nočem, da se z mano druž sam zato, da bo mela koristi od mene.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(202)
Srednje.
(144)
Ni mi všeč.
(39)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart: