Pisalnica
Tisto noč je močno deževalo. Grmelo je in strele so udarjale. Zdravnik ni vedel kaj naj naredi. Kobila rojeva in takoj kora priti do nje. Policist je stekel do hiše in pogledal čez okna. Nobenega ni bilo. Policist se je postavil pred vrata in vsem ukazal naj se umaknejo. Usmeril je pištilo v vrata in petkrat ustrelil. Stekel je in se z ramo zaletel v vrata. Podrla so se. Ko je Emma videla Karin je skoraj začela jokati. Ležala je natleh vse okoli nie je bila kri in ona je rergetala kot nora. Zdravnik je stekel do nje in rekel: 'če ne odpeljemo kobile v ordinacijo zdaj bo umrla!' Emma je začela jokati. Ni si predstavljala njenega življenja brez Karin. Policaj je stekel tja in kamera mu je padla. Emma ni nič videla le slišala je veliko rezgetanja in zaskrbljenih glasov. Pet minut kasneje je zaslišala sirene. Dvoje - policiske in reševalne. Policist je spet pobral kamero in Emma je vse videla: Karin so nosili v prikolicoy še več policajev pa je preiskovalo območje. Policaj se je obrnil proti kameri in rekel Emmi naj kakor hitro more prihiti v ordinacijo. Ko je priška jo je tam čakal policist. 'Tvoja kobila živa, a je njeno življenje na kocki. Mladuč pa je vredu. Je popolnoma zdrav, črn z rumenim materinim znamenjem v obliki strele na levi sprednji nogi. Tvoja kobila bo tu na okrevanju še vsaj štiru mesece. Za kobilo je zelo stresno, če rodi preje. Za mladička pa lahko skrbiš ti. To je tvoja odločitev.' je rekel. 'A ju lahko vidim?' je vprašala Emma.
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
