Tisto noč je močno deževalo. Grmelo je in strele so udarjale. Zdravnik ni vedel kaj naj naredi. Kobila rojeva in takoj kora priti do nje. Policist je stekel do hiše in pogledal čez okna. Nobenega ni bilo. Policist se je postavil pred vrata in vsem ukazal naj se umaknejo. Usmeril je pištilo v vrata in petkrat ustrelil. Stekel je in se z ramo zaletel v vrata. Podrla so se. Ko je Emma videla Karin je skoraj začela jokati. Ležala je natleh vse okoli nie je bila kri in ona je rergetala kot nora. Zdravnik je stekel do nje in rekel: 'če ne odpeljemo kobile v ordinacijo zdaj bo umrla!' Emma je začela jokati. Ni si predstavljala njenega življenja brez Karin. Policaj je stekel tja in kamera mu je padla. Emma ni nič videla le slišala je veliko rezgetanja in zaskrbljenih glasov. Pet minut kasneje je zaslišala sirene. Dvoje - policiske in reševalne. Policist je spet pobral kamero in Emma je vse videla: Karin so nosili v prikolicoy še več policajev pa je preiskovalo območje. Policaj se je obrnil proti kameri in rekel Emmi naj kakor hitro more prihiti v ordinacijo. Ko je priška jo je tam čakal policist. 'Tvoja kobila živa, a je njeno življenje na kocki. Mladuč pa je vredu. Je popolnoma zdrav, črn z rumenim materinim znamenjem v obliki strele na levi sprednji nogi. Tvoja kobila bo tu na okrevanju še vsaj štiru mesece. Za kobilo je zelo stresno, če rodi preje. Za mladička pa lahko skrbiš ti. To je tvoja odločitev.' je rekel. 'A ju lahko vidim?' je vprašala Emma.