Hi :wave:!
Objavljava 24. dela. Radi vas mava :heart:!

Arheologinji je zelo zanimalo kej se bo zgodilo a dnevnik je prišel do konca v njem ni bilo zapisano nič več. Potem pa se je ena izmed njiju spomnila, da je bila ta nesreča 50 let nazaj in da je mogoče kdo še živ. Informacije o tem dnevniku sta morali čim hitreje razposlati po svetu.

ZAKLJUČNI EPILOG ŠT. 3
V majhni sobi s tremi naslonjači sta sedeli arheologinji, kjer sta pričakovali Rose.
"Dober dan, jaz sem Rose Julliet Dawson," se je predstavila Rose.
Arheologinji sta vstali in vsaka ji je v pozdrav stisnila roko ter jo pozdravila. Nato so vse tri sedle.
"Tukaj je škatla, ki sva jo našli," je s polomljeno angleščino rekla Sandra in Rose dala škatlo.
Rose jo je odprla in v roke vzela srebrno ogrlico s turkiznim diamantom.
"To je bila Romeova ogrlica. Ampak verjetno to že vesta, če sta prebrali dnevnik. Oh, kot da bi bilo včeraj se spomnim, kako mi je jo dal!" je bila navdušena Rose. Nato je vzela v roke njen star dnevnik, kateremu se je poznalo, da je bil moker. "Oh, dnevnik! Moj brat John mi ga je dal za rojstni dan. To je bilo malo preden smo odpluli. Opazil je, da rada berem in pišem. Rekla sem si, da bo to moj ladijski dnevnik."
"Preden nama poveste zgodbo, bi radi nekaj vedeli," je rekla Isabel z malo manj polomljeno angleščino. "Cassandra se je potopila. Veste, ali je še kdo preživel?"
"Edino jaz sem preživela. Jaz sem bila edina v rešilnem čolnu, ostali so končali v ledenem oceanu in zmrznili. Grozna smrt."
"Ampak to je le trideset kilometrov stran od Porta. Še vedno je ocean, ampak ne more biti tako mrzlo!" je povedala Sandra. "Mislim, da mora biti drug razlog za smrt vseh potnikov."
"Res ni bilo tako zelo mrzlo kot pri Titaniku, na primer. Ampak morata vedeti, da so bili ljudje kar dolgo časa v vodi in še noč je bila in bližala se je zima - ki so bile ravno v dvajsetih in prej grozljivo mrzla - , zato je bila voda še bolj mrzla.
Ampak mislim, da je veliko ljudi umrla od šoka. Vesta, Cassandra je veljala za izboljšano verzijo Titanika in ljudje so mislili, da so tisti, ki so jo gradili, vedeli, kaj je bila napaka, ki je povzročila potop Titanika in zaupali so jim, da jo ne bodo ponovili in jo niso.
In ko se je prekucnila in se počasi potapljala v ocean, je veliko ljudi padlo v vodo in to je bil smrtonosni padec, seveda."