Sem Kataya. Stara sem 14 let. Že štiri leta živim v prekletstvu. Ne morem pomagati. Ulovljena sem v ogledalo. Ker sem se zafrkavala iz duhov so me ulovili. Notri bom, dokler ne najdem koga, ki me vidi in razbije ogledalo ter me izpusti na ptostost. Drugače ne bo šlo. Lahko pozujem med ogledali in vidim marsikaj. Sedaj sem lahko v Londonu v trgovini z oblekami, naslednjo minuto v zasebni vili v Ameriki. Ni mi treba jesti ne piti. Preprosto potujem sem in tja.
Ravnokar sem v kopalnici mlade punce. Ima rada srhljive stvari. Gledam jo kako si češe vranje črne lase. Ni me še opazila. Približam se. Rekla sem ji naj se me ne boji. K sreči je ostala mirna. Ni se me prestrašila. Povem ji kako se počutim. Kaj je narobe. Z zanimanjem me posluša. Na koncu pa je rekla: "Zelo rada bi te osvobodila. Pa ne morem. Tega ogledala ne smem zdrobiti. Družinska last je." Bila sem zelo razočarana. Če bi lahko bi se zjokala. Vendar ona je imela drugo zamisel...