Veliko stvari je značilnih zame... In ena od stotih je, da se ne predam. Nikoli. Kdo bi si mislil, da mi bo ta lasnost tako zelo pripomogla.
Sedela sem za mizo sredi ogromne jedlinice. Bogato je bila opremljena in na mizi so bili štirje kozarci polni z prozorno tekočino. Za mizo smo sedeli jaz, Aleks, Hendrik in mami. Prav slabo mi je postalo ob misli, da smo videti kot družina. Mami se je z Hendrikom pogovarjala o možnosti, da se preseli v Monako midva s Aleksom pa sva tiho sedela in zrla predse. Bili smo v Hendrikovi vili. Ne vem kaj je mami videla na njem a ena od možnosti je njegov denar. Bilo je očitno, da je eden tistih bogatašev, ki se bahajo s svojim zaslužkom pred lepimi ženskami kot je mami. Sredi pogovora sem vskočila z neumesnim vprašanjem pri katerem je mami zardela, Hendrik pa pogledal proti svojim stopalom.
"Hej, mami grem lahko prosim domov res se mi ne da ostajati tukaj kot priča vajinega zmenka."
Aleks se je zarežal ter mi pod mizo dal petko jaz pa sem se naslonila nazaj na svojem stolu.
"Lahko pošljem taksi in gresta otroka skupaj v kino."
Je predlagal Hendrik meni pa se je namenoma zaletelo in Aleks spet ni mogel zadržati svojega smeha.
"Oprostite ampak kino ni moj dom."
Sem skoraj zapela.
Aleks ni zdržal več in odhitel v sobo, da se mi umiril čeprav ne vem čemu se je tako smejal. Najverjetneje moji mami katere obraz je bil že ves spačen od jeze.
"Imam svojega očija, hvala."
Sem nadaljevala ter pogledala mami.
"Kajne? Saj je on moj oči?"
Šla sem predaleč zato sem hitro popihala v Aleksovo sobo kjer sva se smejala in oponašala izraze moje mami.
"Poznam London in vem s katerim avtobusom se je treba peljati, da pride do tvoje ulice:"
Je rekel jaz pa sem silovito pokimala.

*****

Skupaj sva čakala na avtobusni, ko mi je Zoe poslala sporočilo.

Zoe: Jane! Nenenenene Jane! Nujno pridi v mojo ulico pri sosedovi hiši. OMG Carol pomagaj!

Hitro sem prebrala sporočilo ter ga pokazala Aleksu, ki je prav tako zmedeno odkimal.
"Kje živi Zoe?"
Sem vprašala.
"Petnajst minut od tukaj, če greš peš."
Je skomignil Aleks in se ugrniznil v spodnjo ustnico.
"Prekleto, Aleks! Te res ne skrbi!? MORAVA iti k Zoe. Vsi živite v tej bogati soseski, kajne?"
Aleks pokima jaz pa ga primem za rokav in ga odvlečem z avtobusne postaje.

****

Ob pogledu na Jane mi zastane dih. Leži na betonskih tleh v luži krvi. Njen obraz je prazen in steklen. Panično stečem k njej in prisluhnem njenemu dihanju. Proooosim Jane! Dihaj! Ko začutim njeno sapo na mojem licu se olajšano sesedem na tla. Še vedno je trda in negibna a imamo še nekaj časa. Hitro vtipkam številko za rešilce in vmes opazim nekaj, kar me zaboli bolj kot bi pričakovala.

NEODGOVORJENI KLIC OD Jane

Klicala je mene. Mene. Ko je bila v težavah. Solze mi zmočijo lica. Pograbim se za lase. Aleks me objame okoli ramen, Zoe pa z roko na ustih v šoku še vedno zre v Jane. Še vedno je v prevelikem šoku, da nama bi povedala kaj se je zgodilo. Kmalu v ulico pripelje reševalski kombi in iz njega iztopi reševalka oblečena v florestenčno rumeno barvo. Za njo prideta še dva reševalca in skupaj spravijo Jane v kombi.
"Kaj se je zgodilo z njo?"
Nas mirno vpraša Zoe pa plane v jok.
"N-n-nekdo jo je..."
Pričakajoče zremo vanjo a iz sebe ne spravi nobene besede več saj omedli.
"Ali Tim ve?"
Vprašam Aleksa, ki že tipka njegovo številko.
"Poklicala bom Janine starše."
Mu povem ter tudi sama odprem imenik. Kaj se je zgodilo ljubi Jane? Ponesreči kliknem na Jane in v trenutku se mi nekdo javi na telefon. Moji možgani ne zdržijo več.

JANE: Hej, Carol! Kako si?

V trenutku prepoznam glas. Janein glas.



____________________________________



umm mmmmmm kaj :)
Upam da vam je biu tale nov delček usec

Roxy. E