Olaaa ljudeki moji<3
Mwhahaha pa mi je ratal napisat 7 del. Se opravicujem da zadne case rabm tok cajta da napism nov del. No ja ni vazn ker zdj je tlele. Uzivejteee.
Aaa pa da ne pozabim. Tukejle je fotka kk nj bi zgledu Jeremiah: https://pin.it/2jKZgun
No jah Aurora me je prosila in ker dejansk prebere usak del ss je to najmnj kar lahk nrdim zanjo.
No zdj pa res uživejte.
—————————————————————————
"JENNIEEEEE" me naslednje jutro zbudi mama. Odejo si povlečem čez glavo. "Jennie!" ne odneha mama. "Jaaa no saj bom ustala. 5min še" zastokam in se usedem na rob postelje. Pretegnem se, vstanem in se odpravim odpret okno. Sobo preplavi sončna svetloba ter jutranji hlad. Odpravim se v kopalnico, da bi si umila zobe in se pripravila za šolo. "Jennieeee!!! Si vstala?" se zadere mama iz dnevne sobe. "Jojjj mami ja sem ja" rečem zaspano. Nevem, če me je slišala. Ura je približno pol šestih zjutraj. Zame je to GROOOOZNO zgodaj. Nemorem verjeti, da mi vsak dan uspe vstati tako zgodaj. Spet se zalotim kako razmišljam namesto, da bi se pripravljala za šolo. Vzamem telefon, odprem aplikacijo Spotify in si prižgem glasbo. To mi vedno pomaga, da pohitim. In res. Če eno uro sem pripravljena in se odpravim od doma. "Adiosss" še rečem mami, nato pa za sabo zaloputnem vrata in stečem na ulico.
Ko prispem pred šolo me tam že čaka Mia. O poleg nje stoji še nekdo...bolje pogledam postavo zraven nje in ugotovim, da je to... Anna. "Hejjjjj!" navdušeno vzkliknem in ju objamem. Vesela sem, da smo spet vse na kupu. "Olaaa Jenn" rečeta hkrati. Primem ju za roke in ju povlečem proti učilnici. Usedemo se vsaka na svoje mesto nakar ugotovim, da nimam naloge za fiziko. "O neee!" zavzdihnem. "Kaj pa je?" vpraša Anna hkrati pa nekaj išče po zvezku. "Nimam naloge" zavzdihnem ter glasno zaprem zvezek. "Hej Jenn! Lahko prepišeš od mene" se za mano oglasi nek fant. Obrnem se in opzaim, da je to Jeremiah. Nasmehne se mi in mi poda zvezek. "O, hvala ti" rečem malce presenečeno in vzamem zvezem. Prepisati mi uspe tik pred začetkom pouka. Vrnem mu zvezek in rečem "Še enkrat ti hvala". "Ni problema" reče in mi pomežikne. Zardim ampak se na srečo še pravočasno obrnem proti tabli zato tega ne opazi.
Po koncu pouka se odpravim, do Crisovega groba. Pokopališče ni tako oddajleno zato grem lahko peš. Sproti grem kupit še bele tulipane. Moje najljubše. Vedno se je norčeval, da je njihov namen, da jih pibarvamo s katerokoli barvo želimo, jaz pa sem se temu vedno smejala. Pogrešam ga. Zelo.
Ko prispem, do groba se pokrižam cvetje pa odložim točno na sredino. Nekaj časa samo v tišini stojim ter razmišljam o vseh lepih trenutkih, ki sva jih doživela skupaj. Kar naenkrat pa se za mano oglasi nek fant. "Jenn? Si to ti?" reče. Obrnem se in tam stoji Jeremiah. Kaj dela tukaj? Kaj, če me je zasledoval? se sprašujem. "Oo hej" rečem. "Kaj pa ti tukaj? Če seveda ni preveč osebno..." vprašam. "Ah ne saj je ok. Moja mama mi je umrla. Star sem bil samo tri leta. Tukaj je pokopana, ker v tem mestu živi moja babica oziroma njena mama." zavzdihne. Začutim, da sem načela občutljivo temo. "Kaj pa ti tukaj? Če ni skrivnost." hitro spremeni razpoloženje in se nasmehne. "Moj najboljši prijatelj je pred nekaj časa naredil samomor..." začnem vendar me prekine. "Mogoče bi bilo bolje, da se odpraviva od tu ter nehava obujati žalostne spomine?" se nasmehne. "Dobra ideja" prikimam in mu vrnem nasmeh. Pa saj sploh ni tako slab. Prisrčen je.
"Povej mi kaj o sebi" reče medtem, ko hodiva. "Hmmm... Sem najstnica, ki ji je umrl najboljši prijatelj" rečem malo v hecu malo zares. Začne se smejati. "Kratko in jedrnato" reče jaz pa mu prikimam. "Ti si na vrsti" rečem. "Na vrsti za kaj?" me zmedeno pogleda. "Da poves kaj o sebi" se nasmejim. "Aaaaaa okok. Torej. Sem najlepši fant v zgodovini fantov, ki ima rad čokolado." se zasmeje. "Hahahahah seveda" se zacnem smejati. Vbistbu je prav kul. Zaenkrat mi je všeč. Kot prijatelj mislim. Zazvoni mu telefon. "Oprosti oče me kliče" zardi ter se oglasi na telefon. Ko končata pogovor mi malce žalostno reče "Moram iti. Oče me rabi. Oprosti. Obljubim , da bova nadoknadila". "Ne skrbi, vse je vredu. Imaš jutri čas?" ga vprašam. "Mhm mislim da ja" se nasmehne. "Ok super, se dobiva ob štirih popoldan na vroči čokoladi?" vprašam. "Mislim, da že veš odgovor" mi pomežikne. "Torej ja?" vprašam. "Sevedaaa! Obožujem čokolado. Zdaj pa res moram iti. Se vidivaaa in super mi je bilo s tabo" reče v naslesnjem trenutku pa že teče po ulici. Ah ja... Saj je prav fajn tale Jeremiah. Huh. Za njega moram nujno najti vzdevek, pomislim nato pa se tudi sama odpravim proti domu.
—————————————————————————
Kok pa jst nakladam u tej zgodbi‍♀️. No jah. Če ti je blo všeč lajlej komentirej pa stisni naroči se na mojem profilumislm kokr hočš. No ja adiossss