Šepet srca - 1. poglavje
7
Ballerina
Petek, 17 oktober, ob 14:00
Ležim na postelji in se smilim sama sebi. Ne ljubi se mi vstati in se začeti učiti matematiko. Pišemo jo namreč v torek. "Bella!," zakliče mama. "V kino gremo!," jo spet zaslišim. Takoj postanem boljše volje. Kino? To je za našo družino še kako čudno. Mama namreč ne mara zaslonov. Še telefona nimam, pa sem stara 12! Pohitim po stopnicah in hitro skočim v avto.
In ko končno prispemo do Cineplexa, ugotovim, da nisem vprašala mame, kateri film bomo gledali. "Veš Bella, novi del Else in Ane je zunaj in tako si je tvoja čudovita mlajša sestra Alina zaželela, da si jo ogledamo.,". OMG! Elso in Ano sem nazadnje gledala pri 7 letih! Najraje bi se zadavila. Zato sem hotela v vsem slabem poiskati vsaj eno stvar, ki je bi lahko bila pozitivna: "Ali lahko dobim svoje kokice?," "Ne.," mi hladno odvrne mami. Tako se je začelo moje že zdaj bedno popoldne.
Naslednje tri ure sem preživela z zaprtimi ušesi in odprto glavo. Razmišljala sem, kaj naj naredim. Na koncu sem mami zašepeta, da grem na wc. Tam sem se zaklenila v stranišče, kjer sem še zdaj. Čakam in čakam... V dvorano pridem ravno pravi čas: ko je filma konec. Mami ničesar ne posumi. Za zdaj.
Ko pridemo domov, je ura že 20:03. Moram iti v posteljo. Ne šalim se. Še dobro, da je jutri sobota, si mislim. Ko pa se spomnim, da v torek pišemo, mi postane slabo. Zakaj? V matematiki sem zguba. Tako vsaj pravijo moje ocene. Vesela sem, če dobim 2. Moja sestra Alina je v tretjem razredu in ima same petke. Resno. Alina je popolna. Lepa, pametna (čeprav malce otročja) in nadvse očarljiva... No, zdaj pa moram iti res spat. Ura je že krepko čez 21:00.
By:relaxed:
Ležim na postelji in se smilim sama sebi. Ne ljubi se mi vstati in se začeti učiti matematiko. Pišemo jo namreč v torek. "Bella!," zakliče mama. "V kino gremo!," jo spet zaslišim. Takoj postanem boljše volje. Kino? To je za našo družino še kako čudno. Mama namreč ne mara zaslonov. Še telefona nimam, pa sem stara 12! Pohitim po stopnicah in hitro skočim v avto.
In ko končno prispemo do Cineplexa, ugotovim, da nisem vprašala mame, kateri film bomo gledali. "Veš Bella, novi del Else in Ane je zunaj in tako si je tvoja čudovita mlajša sestra Alina zaželela, da si jo ogledamo.,". OMG! Elso in Ano sem nazadnje gledala pri 7 letih! Najraje bi se zadavila. Zato sem hotela v vsem slabem poiskati vsaj eno stvar, ki je bi lahko bila pozitivna: "Ali lahko dobim svoje kokice?," "Ne.," mi hladno odvrne mami. Tako se je začelo moje že zdaj bedno popoldne.
Naslednje tri ure sem preživela z zaprtimi ušesi in odprto glavo. Razmišljala sem, kaj naj naredim. Na koncu sem mami zašepeta, da grem na wc. Tam sem se zaklenila v stranišče, kjer sem še zdaj. Čakam in čakam... V dvorano pridem ravno pravi čas: ko je filma konec. Mami ničesar ne posumi. Za zdaj.
Ko pridemo domov, je ura že 20:03. Moram iti v posteljo. Ne šalim se. Še dobro, da je jutri sobota, si mislim. Ko pa se spomnim, da v torek pišemo, mi postane slabo. Zakaj? V matematiki sem zguba. Tako vsaj pravijo moje ocene. Vesela sem, če dobim 2. Moja sestra Alina je v tretjem razredu in ima same petke. Resno. Alina je popolna. Lepa, pametna (čeprav malce otročja) in nadvse očarljiva... No, zdaj pa moram iti res spat. Ura je že krepko čez 21:00.
By:relaxed:
Moj odgovor:
Svetovalnica
vera
plisss rabm nasveteee!
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
torej prihajam iz neverujoče družine ampak jst verujem v boga. vsak večer molim se z njim pogovarjam hodim v cerkev... ampak starši ne vejo da jst molim pa to in bi jim ful rada rekla ker želim da se tud oni povežejo z bogom ampak me je strah ker se bodo norčevali oz. me ne bodo jemali resno. hodm tud na krščanske tabore ampak starši mislijo da hodm tja sam zarad družbe saj me je tja prepričala moja najboljša prijateljica. ampak tja hodm zato ker se še bolj zbližam z bogom. tko da plis povejte kaj naj nardim!
hvala, če mi boste odgovorili
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(43)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(62)
Nič posebnega , že vse vem.
(25)



Pisalnica