Že spet te važičke, sem pomislila ko sem se približevala Lisi, Evi in Luni. Poskušala sem se narediti čimbolj majhno, še kapuco sem si dala gor samo zato da me nebi opazile. Amak seveda me je Eva takoj zagledala in rekla, o danes maš pa neko novo modo. Zgledaš kot roparica, nebi me presenetilo če bi oropala banko. Ostali dve sta se zasmejali, in sedaj je v nas strmel že skoraj cel hodnik. Ej bilo mi je tako nerodno, in sem zamrmrala: puste me na mer. Odšla sem proč od njih, mimogrede sem samotarska in moje ime je Julija. Ampak še dobrega koraka nisem naredila Ko sem pred sabo zagledala Liso. Lisa je najhitrejša na tej šoli in mi je rekla, tako se z nami neboš pogovarjala. Ej najrajš bi počla od jeze in v meni je brbotalo od besa. Lise sem imela zadosti, močno sem jo udarila v obraz in jo brcnila v trebuh. Padla je v nezavest ko sem se zavedala kaj sem naredila sem zbežala domov.
Na poti domov sem razmišljala ali sem jaz blazna morilka, tepe se menda ne. Tudi mojih najhujših sovražnic se ne tepe. Ko sem prišla domov, sem vzela knjigo z pripovetkami oz. legendami. Te pripovetke me zmeraj umirijo, prebrala sem že vse možne pripovetke ampak teh še nisem. No ko sem pogledala na na kazalo, da bi si izbrala katero pripovetko naj preberem me je ta naslov osupnil: RESNIČNA PRIPOVETKA, DEKLICA Z SKRIVNO MOČJO. To sem morala nemudoma prebrati. Pripovetka se je glasila takole:
Nekoč pred 13. leti je živel moški, ki je rodil deklico. Rodill jo je brez žene in to na čuden način. Nenadoma se mu je trebuh napihnil in počil ven je prišla majhna deklica in kar odkorakala v svet. Potem je oropala trgovino in si postavila šotor. Do njenih petih let je ni nihče nikjer videl, potem iznenada se je prikazala, dali so jo v sirotišnico. Pri sedmih letih jo je nekdo posvojil. Sedaj hodi v šolo. Legenda pravi "tistega ki zaničujejo, tista ima to skrivno moč" pri svojih 12. letih naj bi ugotovila za to svojo moč. In ko bo to moč izurila, bo rešila svet pred največjim zlobcem kar jih obstaja!
Ko sem to prebrala, sem si mislila: vem kdo je to. Nemudoma sem odvihrala ven.
Celo pot sem tekla samo zato da bi se čimprej prepričala kdo ima skrivno moč.Ko sem prišla do vogala, sem slišala nekakšno hlipanje. In ko sem pogledala čez vogal so mi odmrle vse celice v telesu..........