Ostali iz razreda v gozdu so se kmalu naučili živeti z preostalimi dijaki. Čeprav jim ni bilo pogodu. Lejla je nekega večera, dan pred polno luno zagledala Majo kako nekaj bere in Lejle ni opazila. Maja ni bila najboljša učenka in nikoli se ni učila. Paula je pritekla a jo je Lejla pravi čas ustavila. Pokazala je na Majo, ki še vedno ni pogledala vstran. Lejla je šepnila Pauli “prepričana sem da je na Maji nekaj čudnega. Nikoli se ne uči.” Paula je pripomnila “vse je res čudno a Maji mogoče preseda da je slaba v šoli in se pač uči. Aja zunaj je sneg a je takšen sneži metež da nič ne vidiš...”
Lelja je oglekla krzneno jakno in stekla ven na sneg. Res je bilo kot je rekla Paula zelo slabo vidno. Čez nekaj se je spotaknila in padla v sneg. Na tleh je ležal moder kamen. Odnesla ga je v svojo sobo. Tam pa se je začelo migati...