:hibiscus::sparkling_heart:danes pa daljši del. upam da vam bo všeč!
Paula je sedela ob Lejli in gledala kamen. oziroma, bilo je jajce. zmajevo jajce! izlegel se je lunin zmaj. bil je srebrn in aligatorsko glavo. na straneh glave je imel jadra. dali sta mu ime Atakros. Paula je rekla “ni Atakros čudno ime?”
“mogoče. nekatrim. meni ni.” Lejla se je odtihotapila v svojo sobo z Atakrosom v rokah. zaslišala je premikanje in se skrila. Atakros je zarenčal. zagledala je Majo, ki se je z nekom pogovarjala. sogovorec je imel globok hreščeč glas. za okrasno omarico je Lejla poslušala pogovor. ni videla dobro a je videla Majo in postavo visoko skoraj dva metra in telo mu je skrival črn čarovniški plašč. “ne vem zakaj preprosto ne greš v veliko dvorano ko je tam veliko ljudi in preprosto vseh ne pobiješ! zakaj mi povej!” je zaslišala hreščeč glas “gospodar jaz to delam premišljeno! ne kar naenkrat s kakšnim urokom za množično pobijanje, gospodar. vem da si želite deklico in dobili jo boste.” Lejla se je stresla ob Majinih besedah. a presenečenj še ni bilo konec. “Lejla!” je zaklicala Maja in Lejla je imela komaj dovolj časa da se je splazila izpod omarice in stekla. zaslišala je besede ki jih ni poznala in trenutek kasneje so zanjo bliskale strupeno zelene strele. stekla je v prazno sobo. odprla je okno in splezala ven. prišla je do ravne strehe jedilnice in se skrila v senco. Maja je ni videla in se niti trudila ni iti za njo temveč je samo nekaj rekla svojemu pajdašu ki je izginil. Atakros je v njenih rokah trepetal. nenadoma je zaslišala odbijanje zvoncev. ne kakršnih koli zvoncev ampak kurentovih zvoncev! kurenti so bile mitične živali ki so prinašali pomlad. bili so dolgodlaki in na rogovju so bila fazanova peresa. stali so na dveh in imeli barvite nosove kazali jezike in zobe. na obratniku so se jim bohotila bela peresa. med rogovjem so imeli vodoravno palico iz katere so binglali mavrični trakovi. zvonce so imeli oblešene pri bokih na močni verigi. bili so nagajivi. zelo nagajivi. Lejla je kriknila in jih pozdravljala. splezala je s strehe in najmogočnejši kurent jo je zgrabil in z njo skakal v krogu. to je bilo njihovo veselje. veselje drugih. Lejla je zagledala človeško silhueto. prerinila se je bližje. zagledala je…
Paula je sedela ob Lejli in gledala kamen. oziroma, bilo je jajce. zmajevo jajce! izlegel se je lunin zmaj. bil je srebrn in aligatorsko glavo. na straneh glave je imel jadra. dali sta mu ime Atakros. Paula je rekla “ni Atakros čudno ime?”
“mogoče. nekatrim. meni ni.” Lejla se je odtihotapila v svojo sobo z Atakrosom v rokah. zaslišala je premikanje in se skrila. Atakros je zarenčal. zagledala je Majo, ki se je z nekom pogovarjala. sogovorec je imel globok hreščeč glas. za okrasno omarico je Lejla poslušala pogovor. ni videla dobro a je videla Majo in postavo visoko skoraj dva metra in telo mu je skrival črn čarovniški plašč. “ne vem zakaj preprosto ne greš v veliko dvorano ko je tam veliko ljudi in preprosto vseh ne pobiješ! zakaj mi povej!” je zaslišala hreščeč glas “gospodar jaz to delam premišljeno! ne kar naenkrat s kakšnim urokom za množično pobijanje, gospodar. vem da si želite deklico in dobili jo boste.” Lejla se je stresla ob Majinih besedah. a presenečenj še ni bilo konec. “Lejla!” je zaklicala Maja in Lejla je imela komaj dovolj časa da se je splazila izpod omarice in stekla. zaslišala je besede ki jih ni poznala in trenutek kasneje so zanjo bliskale strupeno zelene strele. stekla je v prazno sobo. odprla je okno in splezala ven. prišla je do ravne strehe jedilnice in se skrila v senco. Maja je ni videla in se niti trudila ni iti za njo temveč je samo nekaj rekla svojemu pajdašu ki je izginil. Atakros je v njenih rokah trepetal. nenadoma je zaslišala odbijanje zvoncev. ne kakršnih koli zvoncev ampak kurentovih zvoncev! kurenti so bile mitične živali ki so prinašali pomlad. bili so dolgodlaki in na rogovju so bila fazanova peresa. stali so na dveh in imeli barvite nosove kazali jezike in zobe. na obratniku so se jim bohotila bela peresa. med rogovjem so imeli vodoravno palico iz katere so binglali mavrični trakovi. zvonce so imeli oblešene pri bokih na močni verigi. bili so nagajivi. zelo nagajivi. Lejla je kriknila in jih pozdravljala. splezala je s strehe in najmogočnejši kurent jo je zgrabil in z njo skakal v krogu. to je bilo njihovo veselje. veselje drugih. Lejla je zagledala človeško silhueto. prerinila se je bližje. zagledala je…
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup:kul
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vznemarljivo
0
Moj odgovor:
Help
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nesrmana "prijateljica"
hello,
jaz mam problem z eno "prjatlco" ki ni lih prjatlca in je nesrmana, napisala mi je tudi sporocilo ki je blo dolgo in da nism vredna zaupanja bla bla, in dobesedno mi je dovolj, vse v tistem sporocilu je laž, kar en dan me je začela hateat.
če bi mi lah pomagali lahko
jaz mam problem z eno "prjatlco" ki ni lih prjatlca in je nesrmana, napisala mi je tudi sporocilo ki je blo dolgo in da nism vredna zaupanja bla bla, in dobesedno mi je dovolj, vse v tistem sporocilu je laž, kar en dan me je začela hateat.
če bi mi lah pomagali lahko
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired