Lejla je stopala po gozdu, in premišljevala o vsem skupaj. Pomislila je na belega sošolca, ki ga je videla. Prišla je v dnevno sobo tretjega c letnika. Maja je stopila do nje in jo izpraševala “ kaj je bilo?, mogoče pa...” Lejla je le zavzdihnila in se skrila pod odejo in zagodrnjala “ Maja, jutri imam nulto uro. Ali nekaj podobnega” Maja, ki je vedela, da Lejla zamenjuje dni je samo odvrnila “ jutri je sobota.” in odšla do svoje postelje ter se zvrnila vanjo. Lejla je dvignila pogled, in videla, da prijateljica že spi. naslednje jutro se je zbudila ob peti zjutraj in odšla podledat na breg, ki je mejil na gozd. A nekdo jo je že prehitel. Bil je tisti beli volkodlak. Vskič, ko je Lejla stopila v sneg z svojimi krznenimi škornji je imela čuden občutek...