Prejšnjič: Strmela sem v telefon.
***
Kako je to možno? Matt že ne more biti nesramen slepar. Ali pač? Ne nazadnje ga poznam samo dva dni. Verjetno sem si res prehitro ustvarila mnenje o njem, a vendarle ne morem Davidu verjeti na besedo. Moram se prepričati preden mu sodim. Lahko pa ga tudi vprašam. Ampak če dobro pomislim, zakaj bi me David posvaril o njem, če sam že ima punco? Zakaj mu je toliko do tega, kdo je vame in take reči? Res se dogaja nekaj čudnega. Odločila sem se da bom oba, tako Davida, kot Matta, opazovala.

Naslednjih nekaj dni se je zgodilo veliko. Naslednjega jutra me je David prišel med zajtrkom vprašat če sem dobila njegovo sporočilo. Odgovorila sem mu, da ja. Nato mi je rekel, naj mu verjamem in da je vse to res. Čez dva dni pa sem našla Davida in Matta v neki prazni učilnici ko sta se pretepala. Nisem morala verjeti svojim očem. Stekla sem v učilnico in se postavila mednju. Poskušala sem ju ustaviti, a oba sta se vedla kot da me ni tam. Matt je samo rekel: "Prosim, Sophie, ne vmešavaj se." In to je bilo vse. Na mojo srečo je mimo prišel učitelj in ju spravil na razen.

Bila sem zelo zmedena a vse mi je razložil David, ki me je ob desetih poklical. "Sophie, res mi je žal da si morala biti priča temu" mi je rekel. "Ampak David zakaj?" sem skoraj zajokala. "Sophie vem da mi ne boš verjela ampak Matt mi je rekle da sem cepec, ki nima možnosti in da boš kmalu njegova" je pojasnil skrajno potrto. Tokrat nisem morala verjeti svojim ušesom. "David kako *nimaš možnosti pri meni*? Saj imaš vendar punco!" sem rekla. David je molčal. "Samo malo, nekdo me kliče" sem tiho rekla in prekinila. Zdaj pa je klical Matt. "Sophie. Poslušaj. Ne smeš verjeti Davidu." je dejal takoj ko sem dvignila. "Rad bi te nekaj vprašal. Bi šla z mano v soboto, ko lahko gremo v vas z mano na pijačo? Tako, da bi se malo družila? " je vprašal Matt. Bila sem rahlo presenečena. "Ja, seveda" sem pristala. "Res? Super! Torej jutri pred šolo?" je rekel. "Ja" sem potrdila.

Tako sem se v soboto zjutraj oblekla v lahno bledo rožnato oblekico, si počesala dolge svetlo rjave lase in se odpravila proti posestvu. Matt me je že čakal. "Hej! Kako si?" je pozdravil. "V redu" sem odgovorila . "No, bi kar šla?" je predlagal Matt. Pokimala sem. Tako sva se odpravila med cvetočimi drevesi španskega bezka po vijugasti potki ki je vodila v vas. Pogovarjala sva se o različnih stvareh. O šoli, učitelji, sošolcih in tako naprej. Ko sva prišla v vas, sva zavila v kavarno. Kavarna j bila za pomlad še dodtno okrašena. Naročila sva sadna smutija. Jaz jagodnega on pa bananinega. Ko sva popila in odšla me je Matt vodil do klopce zraven jezera. Nenadoma je začel govoriti o meni. Kako očaran je bil ko me je prvič videl. Blebetal je in blebetal. Jaz pa sem se zacela počutiti nekoliko nenavadno. Mislila sem da sva tukaj kot prijatelja. Zdaj pa govoti tako kot da je ze 10 let zaljubljen vame. Mar ne bo sledilo kar sem mislila da bo?! In res. Matt me je nenadoma prijel za roko in me potegnil bližje k sebi. "Sophie, izjemna punca si" je dahnil. Njegov obraz je bil vse bližje mojemu.
***
Heej! Kako ste? Jaz letim naprej po opravkih, tako da se imejte lepo in uživajte kolikor se da!
Lp,
Ravenclawgirl