»Zdaj pa pojdimo spat, da bo jutri res šlo vse kot po maslu.« je predlagala Cloe.
In smo šle.
V spalnici smo si umile zobe, potem pa je Cloe želela pogledati neko nadaljevanko in Zoey se je strinjala. Tudi jaz sem bila za film saj je bila ura šele 8.00, hkrati pa mi je odleglo, saj se je zdelo da sta pozabili na svojo idejo da bi šle zgodaj spat in pozabili sta tudi na vzdihovanje češ, kako bova z Davidom srčkana. Tako smo se vse skupaj zleknile na zofo in prižgale televizijo.


Ob 10- ih ko se je film končal smo se premestile v udobne postelje, kjer pa sta se Cloe in Zoey še vedno pogovarjali.
Ko smo končno zaspale je bilo skoraj polnoč.

Naslednje jutro, sta Cloe in Zoey iz postelje skočili še pred 5.00.
»Jutro jeee! Jutroo!« sta kričali.
Bili sta čisto preveč navdušeni.
Ob 7.00 smo odšle na zajtrk in ker je bila nedelja smo se vrnile v sobo in šle delat domačo nalogo. A z domačo nalogo ni bilo nič, saj sta se Cloe in Zoey ves čas pogovarjali katero frizuro si bosta naredili in katero bosta naredili meni.
Bila sem jima res hvaležna, da sta Davidu rekli naj me povabi, a zdaj se mi je zdelo, da z vso stvarjo že malo pretiravata. Saj greva samo na ples. Ob 6.00 zvečer sta me zvlekli v kopalnico kjer sta me hoteli urediti za ples.



Ko sta končali je bilo že skoraj osem. Priznam da sem si zdela kar lepa, a bila sem kar nekoliko živčna. Okej, ZELO živčna.
Ko smo prišle v novo dvorano kjer je bil organiziran ples, sem v kotu dvorane zagledala Davida. Nisem se mogla premakniti, ko me je našel s pogledom in se odpravil proti meni. »Zelo si lepa,« mi je rekel.
»Hvala.« sem plašno rekla.
»Si za ples?« me je vprašal.
»S-seveda«.
Prijel me je za roko in popeljal na plesišče. Desno roko je dal na moj bok, z drugo pa me je prijel za roko in začela sva plesati.

Bil je čudovit večer, nikoli ga ne bom pozabila.
Ko se je ples bližal koncu, me je Potegnil nekoliko stran od drugih in mi zašepetal na uho: »Bi šla jutri zjutraj z mano… na sprehod?«
»Na sprehod?« sem se začudila.
»Ja… na sprehod pred zajtrkom.« je pojasnil.
»Hm, no prav.« sem začudeno pristala.
»Super,« se je nasmehnil. »Se vidiva jutri zjutraj torej.«
Pomahal mi je in nato izginil iz dvorane.

*i* NASLEDNJI DAN *i*
Naslednjega dne sem se zjutraj toplo oblekla in se odpravila na šolsko dvorišče kjer me je že čakal David. Brez besed sva se nekaj časa sprehajala in se nato ustavila pri majhnem jezeru.
»Veš Sophie…,« stopil je korak naprej proti meni.
»Res sem vesel da sva prijatelja.« je rekel in stopil še korak bližje.
Takrat mi je v trebuhu podivjal roj metuljev, saj je bil David vsako sekundo bližje.
Hotela sem se umakniti a se iz neznanega razloga nisem mogla. Bilo je kot, da sem zmrznila.
A David se je lahko premikal. Bil je vedno bliže in bliže…

Njegov obraz se je počasi približeval mojemu, vse okoli naju se je zdelo oddaljeno, kot da je vsak zvok in premik izginil v ozadju. Rahlo mi je popravil pramen las, ki mi je padel na obraz.
Vedela sem, kaj se bo zgodilo.

Njegove ustnice so se dotaknile mojih. Mehko, a hkrati polno čustev. Poljub je bil topel, kot sončni žarek v hladnem jutru, a v njem je bilo nekaj globokega, kot nežna obljuba. Moji prsti so se na njegovih ramah rahlo stisnili, kot da so hoteli zadržati trenutek. Njegove roke so me objemale, vsak gib je bil premišljen, poln občutkov.

Ko sva se ločila, so moje ustnice še vedno nosile občutek njegove, rahlo omamljene in polne sreče.

***