Pisalnica
Živjo!:grinning::grinning::grinning: Tukaj je 13. del! Odločila sem se, da bom, če dobim 20 lajkov:heart: ali več, bom že danes objavila 14. in 15. del (ta cilj sem si zadala, ker bi rada videla, kako radi berete Skrivnosti magije in ker vem, da ni mogoče):sweat_smile:.
Knjiga je iz sebe vrgla vso svojo moč. Vsi prisotni se trenutek kasneje niso zavedali, da magija sploh obstaja. Svetloba pa se je širila naprej po deželi. Legenda pravi, da je ostalo magičnih le peščica. To naj bi bili tisti, ki so tako močno verjeli v magijo, da bi se zanjo celo žrtvovali s svojo smrtjo in tisti, ki so od nekoga tisti dan slišali kakšno lepo besedo: Rad te imam, bodi dobro... So pa tudi izjeme. Na nekaterih otrocih se je urok preprosto končal, a ne vemo zakaj. Pravijo, da zato, ker so imeli starše, ki so se s smrtjo žrtvovali za magijo. Zato ministrstvo za magijo in zlorabo magije zdaj hodi (seveda zakrinkana) od hiše do hiše in poskuša najti magične ljudi. Prav tem lahko omogočimo izobrazbo na najboljši magijski šoli z imenom Magryd. Zato otroci ne smejo nikomur ne magičnemu povedati skrivnost. Če otrok ne ve kdo je magičen in kdo ne, naj za magijo ne pove nikomur. Ne magični ljudje bi lahko na magijo odreagirali strašno. Imeli smo že primer, ko je fant star 13 let svojim staršem (do njega sta bila vedno zelo prijazna) po nesreči povedal za magijo. Takoj, ko sta slišala besedico magija sta ga pretepla. Na srečo ga je videl sosed in nemudoma poklical rešilce. Zdaj je fant na invalidskem vozičku in živi pri sosedu (ugotovil je, da je sosed magičen), ker sta odšla starša v zapor.
In... Če se sprašujete zakaj se starši slabo počutijo na vaš 12. rojstni dan? To je zato, ker si po polomiji s fantom nismo mogli privoščiti, da bi bil zaradi magije še kdo pretepen. Na vaš rojstni dan, smo pod krinko (lahko ste videli pico, ali ptico) prišli bliže k vaši hiši in z urokom zmede za cel dan obdelali vsa ne magična bitja, da ne bi slučajno odkrila pisma za sprejem na Magryd ali vaše skrivnosti. In najpomembnejše. Verjetno ste razočarani, da vam pred vašim 12. rojstnim dnem nismo povedali za magijo. Zato obstaja preprost odgovor. Šele na 12. rojstni dan se vam do konca razvijejo moči. Če bi za magijo v ne magijski družini izvedeli prej, bi se lahko s svojimi močmi po nesreči ubili. Pred 12. rojstnim dnem moči še niso dodelane in jih zato ne moremo nadzorovati.
Če želite izvedeti več (to je bila kratka obnova celotne zgodbe) nas obiščite na ministrstvu za magijo pod oddelkom: Magijske ne/resnične zgodbe, soba št. ½ in 7.
Lahko pa pokličete na našo mobillno številko: 1112 abc 5554 604
PS: Če niste iz magijske družine, takega mobilca najbrž nimate. Zato lahko pridete do 5 uničene kavarnice. Ne bojte se, samo vstopite vanjo in boste videli, da ni nič takega. Notri boste imeli dovolj prostora za telefoniranje in tudi mobilce s katerimi pokličete. Periče (zlate kovance, ki so vredni kot en euro) dobite v podrti banki blizu Ljubljane. Šifra za vstop: 66666666046839527042193 ali geslo: jaz32sem6Jan&ša!
»O hudo!« Samo to lahko še rečem na prebrano poglavje. Odločim se, da moram to knjigo nujno odnesti na Magryd. V sobo vstopi stric. »Si prebrala tretje poglavje, Ariana?« »Ja, zelo je zanimivo,« mu navdušeno odgovorim. »Pa je vse to res?« »Oh, seveda je!« mi naveličano odvrne stric.
Se nadaljuje...
Knjiga je iz sebe vrgla vso svojo moč. Vsi prisotni se trenutek kasneje niso zavedali, da magija sploh obstaja. Svetloba pa se je širila naprej po deželi. Legenda pravi, da je ostalo magičnih le peščica. To naj bi bili tisti, ki so tako močno verjeli v magijo, da bi se zanjo celo žrtvovali s svojo smrtjo in tisti, ki so od nekoga tisti dan slišali kakšno lepo besedo: Rad te imam, bodi dobro... So pa tudi izjeme. Na nekaterih otrocih se je urok preprosto končal, a ne vemo zakaj. Pravijo, da zato, ker so imeli starše, ki so se s smrtjo žrtvovali za magijo. Zato ministrstvo za magijo in zlorabo magije zdaj hodi (seveda zakrinkana) od hiše do hiše in poskuša najti magične ljudi. Prav tem lahko omogočimo izobrazbo na najboljši magijski šoli z imenom Magryd. Zato otroci ne smejo nikomur ne magičnemu povedati skrivnost. Če otrok ne ve kdo je magičen in kdo ne, naj za magijo ne pove nikomur. Ne magični ljudje bi lahko na magijo odreagirali strašno. Imeli smo že primer, ko je fant star 13 let svojim staršem (do njega sta bila vedno zelo prijazna) po nesreči povedal za magijo. Takoj, ko sta slišala besedico magija sta ga pretepla. Na srečo ga je videl sosed in nemudoma poklical rešilce. Zdaj je fant na invalidskem vozičku in živi pri sosedu (ugotovil je, da je sosed magičen), ker sta odšla starša v zapor.
In... Če se sprašujete zakaj se starši slabo počutijo na vaš 12. rojstni dan? To je zato, ker si po polomiji s fantom nismo mogli privoščiti, da bi bil zaradi magije še kdo pretepen. Na vaš rojstni dan, smo pod krinko (lahko ste videli pico, ali ptico) prišli bliže k vaši hiši in z urokom zmede za cel dan obdelali vsa ne magična bitja, da ne bi slučajno odkrila pisma za sprejem na Magryd ali vaše skrivnosti. In najpomembnejše. Verjetno ste razočarani, da vam pred vašim 12. rojstnim dnem nismo povedali za magijo. Zato obstaja preprost odgovor. Šele na 12. rojstni dan se vam do konca razvijejo moči. Če bi za magijo v ne magijski družini izvedeli prej, bi se lahko s svojimi močmi po nesreči ubili. Pred 12. rojstnim dnem moči še niso dodelane in jih zato ne moremo nadzorovati.
Če želite izvedeti več (to je bila kratka obnova celotne zgodbe) nas obiščite na ministrstvu za magijo pod oddelkom: Magijske ne/resnične zgodbe, soba št. ½ in 7.
Lahko pa pokličete na našo mobillno številko: 1112 abc 5554 604
PS: Če niste iz magijske družine, takega mobilca najbrž nimate. Zato lahko pridete do 5 uničene kavarnice. Ne bojte se, samo vstopite vanjo in boste videli, da ni nič takega. Notri boste imeli dovolj prostora za telefoniranje in tudi mobilce s katerimi pokličete. Periče (zlate kovance, ki so vredni kot en euro) dobite v podrti banki blizu Ljubljane. Šifra za vstop: 66666666046839527042193 ali geslo: jaz32sem6Jan&ša!
»O hudo!« Samo to lahko še rečem na prebrano poglavje. Odločim se, da moram to knjigo nujno odnesti na Magryd. V sobo vstopi stric. »Si prebrala tretje poglavje, Ariana?« »Ja, zelo je zanimivo,« mu navdušeno odgovorim. »Pa je vse to res?« »Oh, seveda je!« mi naveličano odvrne stric.
Se nadaljuje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ti res pises full dobre zgodbe
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba!!!!!!!!
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
