HEJHOJ!! Spet jazzz. Ravno sem bila pisateljsko razpoložena in sem skupaj spacala sedmi del zgodbe. Če ste že pozabili kaj se je dogajalo v prejšnjem delu kliknite na modro puščico ob naslovu in vrglo vas bo na šesti del. Mimogrede, se opravičujem za slovnicne napake, ker sem to prepisala na telefon, in tu ti mimogrede kaj uide. Vesela bi bila tudi komentarjev in kritik, sploh pa bi mi bilo všeč, če bi v moji zgodbi uživali.
Lepe počitnice (čeprav bomo morali biti doma ) vsem še naprej!
muca Zajči
______________________________________________
3. poglavje: Obisk pri zdravilki

Zjutraj se je Argos zbudil ves omotičen. Vstal je s postelje, a se mu je zvrtelo v glavi, zato se je takoj spet ulegel. Razmišljal je o sinočnjih dogodkih. O Sijaju Duše in o tistih stvorih. Ne, to gotovo ni bilo resnično. O takih in podobni stvareh je že tolikokrat sanjal, poleg tega pa sploh ne ve kako je prišel domov.

Ko se mu ni dalo več ležati, je še enkrat vstal. Takrat je presenečen ugotovil, da ima oblečene nogavice, podložene hlače in debel pulover. Tako oblečen ne gre nikoli spat. Odločil se je, da gre na zajtrk.

Ko je prišel v jedilnico, je videl, da Agnes in babica že zajtrkujeta. Vsedel se je tja kot ponavadi in se lotil svoje omlete. Čudno omotičen je bil, zato ni kaj dosti razmišljal. Sploh ni opazil, na primer, da ga babica ni veselo pozdravila kot je to storila ponavadi.

Šele polovica porcije omlete in cel kozarec mrzlega mleka sta mu streznila misli. Takrat je opazil še nekaj - drobno postavo v kotu mize, ki se je globoko sklanjala nad svojim obedom. No, ni sedela ravno v kotu, ker je bila miza okrogla, a videlo se je, da skuša biti čim manj opazna. "Agnes sem vse o tem otoku in našem svetu razložila, ko si ti še spal, zdaj pa bom še tebi," se je končno oglasila babica. Takrat je postava dvignila glavo in Argos je hitro pogledal stran, proti babici. "Vse skupaj je zate zdaj gotovo precej zakomplicirano ..." je začela in se mu zazrla v oči. Njene oči so bile temno modre barve in so spominjale na nočno nebo. Argosu so v spomin prčarale nenavadne sinočnje dogodke, zato je trkrat pomežknil, da bi si jih pregnal iz glave. Babica pa je nadaljevala: "Gotovo se ti je že zdavnaj posvetilo, da je ta otok precej nenavaden. In za ljudi, ki prihajajo iz zunanjega sveta smrtnikov, gotovo tudi je. Vem, da bi ti to, kar ti bom sedaj povedala morala povedati že prej, a enostavno nisem našla pravega trenutka. Zdaj pa bom izkoristila priložnost, ki se mi je ponudila in ti povedala!"
"Prav, prav, ampak predlagam ti, da nehaš ovinkariti in poveš. Če si meni govorila brez dlake na jeziku, lahko tudi njemu," se je oglasila Agnes in vstala. "Medtem pa grem jaz v vas, po stvari, ki si jih napisala na ta seznam". Pomahala je po zraku s čisto popisanim listom papirja in odšla. Argosa je obšlo ljubosumje. Njegova sestra ve nekaj več od njega samo zato, ker je prej vstala, pa se že dela, kot, da je nekaj posebnega! To ga je pri njej najbolj razjezilo.

Babica si je šla z roko skozi lase. "Hm ... začniva torej z osnovami". Argos se je počutil kot takrat, ko se je še šolal doma. Njegova učiteljica, gdč. Albans je vsako uro začela tako. "No ... " je končno zares začela babica.