Pisalnica
Heyy
_______________________________________
"Pa saj ne more biti res, pa saj ne more biti to dekle... Sofia!" je ugotovil Ben in takoj mu je postalo jasno, zakaj se nenavadne stvari dogajajo ravno z njo.........Aaaa!!!
Zakričal je, ker ga je nekdo močno zgrabil in mu takoj za tem s svojo močno roko pokril usta. Povlekel ga je v kot knjižnice in ga pritisnil ob steno.
"Povej mi vse, kar veš!" mu je ukazala oseba v črnem plašču, njen obraz pa se je skrival pod kapuco.
"Eeee... sem Ben Lighton, hodim v 6.c razred..." je začel Ben.
"Ma ne to, vse kar veš o Sofii Jameson!" ga je nadrla oseba v plašču.
Ben ni razumel, iz kje ta oseba ve o Sofii, ni vedel, zakaj se zanima za njo.... "O Sofii vem samo, da je moja sošolka, ima črne kodraste lase in zelene oči..."
"Vem, da veš več, mali!" je strogo rekla oseba.
"Ehm... ne... ničesar več nevem..." je osebo prepričeval Ben.
"Vredu, pa te bom malo pustil, da se kaj več spomniš!" je dejala oseba v plašču in odšla. Ben si je oddahnil, vendar ne za dolgo. Kmalu je zaslišal, kako so se glasno zaprla vrata, in... kako se je v ključavnici obrnil ključ. Bena je zmrzlo po koži.
V šoli sta Emily in Tom vsa askrbljena odšla iskati Bena. Dolgo sta hodila, preden sta zaslišala Benov glas, kako kliče na pomoč. Zaslišala sta ga iz knjižnice, kar se jima je zazdelon čudno. Pritekla sta do vrat in jih probala odpreti, a sta čisto razočarana ugotovila, da so zaprta.
"Kje bi še lahko prišla v knjižnico noter?" se je spraševala Emily.
S Tomom sta premišljevala.
"Imam eno idejo, vendar je nekoliko nora..." je počasi povedal Tom.
"Ja? Kakšna ideja?" je takoj vprašala Emily.
"No," je začel Tom "Vidiš tista dva okna tam zgoraj? Mogoče bi lahko... nekako splezala gor in tako prišla noter v knjižnico?"
Emily je nekaj časa gledala najprej njega, nato dva zgornja okna, in se odločila:
"Vredu."
Ob knjižnici je stala še ena stavba, nekoliko višja od same knjižnice. To je bila stavba z pisarnami, čisto na zgornjem nadstropju pa se je nahajala kavarna z razgledom na staro mestno jedro. Emily in Tom sta vstopila v stavbo in stopila do dvigala.pritisnila sta na gumb in dvigalo se je spustilo. Iz njega je izstopil visok moški z gostimi svetlimi lasmi.
"Kaj pa otroka počneta tu?" ju je vprašal.
"Ehm... greva gor v kavarno...." je izgovoril Tom.
"Ampak otroci ne smejo sami hoditi po tej stavbi!" je dejal moški in probal zagrabiti Emily ter Toma, vendar sta se mu izvila iz oprijema in hitro vstopila v dvigalo.
"Zapri vrata!" je govorila Emily Tomu.
"Nočejo se zapreti!" je Tom večkrat pritiskal na gumb.
Moški je že zdrvel proti njima, a je Tomu končno uspelo zapreti vrata. Emily in Tom sta si oddahnila. Pritisnila sta še na gumb za najvišje nadstropje in dvigalo se je začelo dvigati.
SE NADALJUJE....
________________________________________________
_______________________________________
"Pa saj ne more biti res, pa saj ne more biti to dekle... Sofia!" je ugotovil Ben in takoj mu je postalo jasno, zakaj se nenavadne stvari dogajajo ravno z njo.........Aaaa!!!
Zakričal je, ker ga je nekdo močno zgrabil in mu takoj za tem s svojo močno roko pokril usta. Povlekel ga je v kot knjižnice in ga pritisnil ob steno.
"Povej mi vse, kar veš!" mu je ukazala oseba v črnem plašču, njen obraz pa se je skrival pod kapuco.
"Eeee... sem Ben Lighton, hodim v 6.c razred..." je začel Ben.
"Ma ne to, vse kar veš o Sofii Jameson!" ga je nadrla oseba v plašču.
Ben ni razumel, iz kje ta oseba ve o Sofii, ni vedel, zakaj se zanima za njo.... "O Sofii vem samo, da je moja sošolka, ima črne kodraste lase in zelene oči..."
"Vem, da veš več, mali!" je strogo rekla oseba.
"Ehm... ne... ničesar več nevem..." je osebo prepričeval Ben.
"Vredu, pa te bom malo pustil, da se kaj več spomniš!" je dejala oseba v plašču in odšla. Ben si je oddahnil, vendar ne za dolgo. Kmalu je zaslišal, kako so se glasno zaprla vrata, in... kako se je v ključavnici obrnil ključ. Bena je zmrzlo po koži.
V šoli sta Emily in Tom vsa askrbljena odšla iskati Bena. Dolgo sta hodila, preden sta zaslišala Benov glas, kako kliče na pomoč. Zaslišala sta ga iz knjižnice, kar se jima je zazdelon čudno. Pritekla sta do vrat in jih probala odpreti, a sta čisto razočarana ugotovila, da so zaprta.
"Kje bi še lahko prišla v knjižnico noter?" se je spraševala Emily.
S Tomom sta premišljevala.
"Imam eno idejo, vendar je nekoliko nora..." je počasi povedal Tom.
"Ja? Kakšna ideja?" je takoj vprašala Emily.
"No," je začel Tom "Vidiš tista dva okna tam zgoraj? Mogoče bi lahko... nekako splezala gor in tako prišla noter v knjižnico?"
Emily je nekaj časa gledala najprej njega, nato dva zgornja okna, in se odločila:
"Vredu."
Ob knjižnici je stala še ena stavba, nekoliko višja od same knjižnice. To je bila stavba z pisarnami, čisto na zgornjem nadstropju pa se je nahajala kavarna z razgledom na staro mestno jedro. Emily in Tom sta vstopila v stavbo in stopila do dvigala.pritisnila sta na gumb in dvigalo se je spustilo. Iz njega je izstopil visok moški z gostimi svetlimi lasmi.
"Kaj pa otroka počneta tu?" ju je vprašal.
"Ehm... greva gor v kavarno...." je izgovoril Tom.
"Ampak otroci ne smejo sami hoditi po tej stavbi!" je dejal moški in probal zagrabiti Emily ter Toma, vendar sta se mu izvila iz oprijema in hitro vstopila v dvigalo.
"Zapri vrata!" je govorila Emily Tomu.
"Nočejo se zapreti!" je Tom večkrat pritiskal na gumb.
Moški je že zdrvel proti njima, a je Tomu končno uspelo zapreti vrata. Emily in Tom sta si oddahnila. Pritisnila sta še na gumb za najvišje nadstropje in dvigalo se je začelo dvigati.
SE NADALJUJE....
________________________________________________
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je všeč! Piši naprej! :)
0
Amy Raven
Hvala ti!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kar tako naprej. In komaj čakam nov del
1
Amy Raven
Hvala!
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...
