___________________________________________
Ko sta Emily in Tom prispela na najvišje nadsropje v kavarno, sta hitro stekla do dela brez strehe, panoramo. Od zadaj sta zaslišala, da se je dvigalo takoj začelo spuščati, kar pomeni, da ga je tisti gospod spet poklical, da bi ju ujel. Poiskala sta smer, v kateri se nahaja knjižnica in pohitela k ograji, ki jih ločuje od strehe knjižnice.
"O ne! Nisem vedela, da je med knjižnico in panoramo tudi ozka luknja!" je zatarnala Emily, a se še bolj ustrašila, ko je za sabo zaslišala hitre korake moškega, ki je hitel k njima. Takoj za tem je Tom splezal na ograjo, preskočil luknjo med stavbima in se tako znašel na strehi knjižnice.
"Skoči, Emily!" je kričal, a Emily se je preveč bala višine, na kar prej ni pomislila. Moški ji je bil že za petami in Emily je splezala na ograjo, a jo je moški že zgrabil za ramo. Tako je lovila ravnotežje na ograji, a še preden se je tega zavedla, je že visela nad luknjo med stavbima in se držala ograje le z eno roko.
"Boš pa od zdaj vedla, kako drugim stati na poti do vsemogoštva!" je dejal moški in dvignil nogo nad Emilyino roko, s katero se je držala. Emily je pogledala dol in zaprla je oči, saj jo je bilo preveč strah. Pripravila se je že, kako bo letela dol in trdo pristala na trda tla. A nenadoma...
BUM!
Nato je sledil zvok, da je neko telo padlo na tla in sledila je tišina. Nato pa je nekdo prijel Emily za roko in jo tako zadržal, da ne bi padla.
"Držim te!" je rekla Sofia in jo potegnila nazaj na panoramo.
"Ehmm... hvala" je dejala Emily in pogledala Sofio.
"Ni zakej, rada pomagam, še posebaj ljudem, kot si ti," je odgovorila Sofia.
"Halooooo," so zaslišali Toma iz strehe knjižnice, "kaj pa jaz?" Skočil je ter Emily in Sofia sta mu pomagali splezati k njima.
"Kako si pa sploh prišla sem?" je Tom vprašal Sofia in ona je vse razložila: od takrat ko je zaslišala Benove klice, potem ko je videla Emily in Toma vstopiti v to stavbo, potem ko je videla moškega se pognati za njima, do takrat ko je natakarju v kavarni vzela njegov pladenj in moškega s svetlimi treščila z njim po glavi, ko je mislil stopiti na Emilyjino roko in tako povzročiti njeno poškodbo, morda celo smrt.
"Ampak, zakaj je hotel ta moški ubiti Emily?" se je spraševal Tom.
"Mogoče sem mu bila nekako v napoto..." je premišljevala Emily.
"Ja! Saj je tudi rekel: 'Boš pa od zdaj vedla, kako drugim stati na poti do vsemogoštva!'."
"Kakorkoli, zdaj moramo tega človeka nekam odpeljati, dokler se ni zbudil!" je rekel Tom in tako so vsi trije napeli moči ter moškega odvlekli do natakarja, a na pol poti je Sofio zabolela noga in je morala moškega spustiti, da je spet padel na tla.
"Čakajte, mar ni nekaj zažvenketalo?" je prisluhnila Emily.
Pregledali so žepe moškega in tam vselej našli žvenketalca; ključe.
SE NADALJUJE...
_________________________________________________________
Ko sta Emily in Tom prispela na najvišje nadsropje v kavarno, sta hitro stekla do dela brez strehe, panoramo. Od zadaj sta zaslišala, da se je dvigalo takoj začelo spuščati, kar pomeni, da ga je tisti gospod spet poklical, da bi ju ujel. Poiskala sta smer, v kateri se nahaja knjižnica in pohitela k ograji, ki jih ločuje od strehe knjižnice.
"O ne! Nisem vedela, da je med knjižnico in panoramo tudi ozka luknja!" je zatarnala Emily, a se še bolj ustrašila, ko je za sabo zaslišala hitre korake moškega, ki je hitel k njima. Takoj za tem je Tom splezal na ograjo, preskočil luknjo med stavbima in se tako znašel na strehi knjižnice.
"Skoči, Emily!" je kričal, a Emily se je preveč bala višine, na kar prej ni pomislila. Moški ji je bil že za petami in Emily je splezala na ograjo, a jo je moški že zgrabil za ramo. Tako je lovila ravnotežje na ograji, a še preden se je tega zavedla, je že visela nad luknjo med stavbima in se držala ograje le z eno roko.
"Boš pa od zdaj vedla, kako drugim stati na poti do vsemogoštva!" je dejal moški in dvignil nogo nad Emilyino roko, s katero se je držala. Emily je pogledala dol in zaprla je oči, saj jo je bilo preveč strah. Pripravila se je že, kako bo letela dol in trdo pristala na trda tla. A nenadoma...
BUM!
Nato je sledil zvok, da je neko telo padlo na tla in sledila je tišina. Nato pa je nekdo prijel Emily za roko in jo tako zadržal, da ne bi padla.
"Držim te!" je rekla Sofia in jo potegnila nazaj na panoramo.
"Ehmm... hvala" je dejala Emily in pogledala Sofio.
"Ni zakej, rada pomagam, še posebaj ljudem, kot si ti," je odgovorila Sofia.
"Halooooo," so zaslišali Toma iz strehe knjižnice, "kaj pa jaz?" Skočil je ter Emily in Sofia sta mu pomagali splezati k njima.
"Kako si pa sploh prišla sem?" je Tom vprašal Sofia in ona je vse razložila: od takrat ko je zaslišala Benove klice, potem ko je videla Emily in Toma vstopiti v to stavbo, potem ko je videla moškega se pognati za njima, do takrat ko je natakarju v kavarni vzela njegov pladenj in moškega s svetlimi treščila z njim po glavi, ko je mislil stopiti na Emilyjino roko in tako povzročiti njeno poškodbo, morda celo smrt.
"Ampak, zakaj je hotel ta moški ubiti Emily?" se je spraševal Tom.
"Mogoče sem mu bila nekako v napoto..." je premišljevala Emily.
"Ja! Saj je tudi rekel: 'Boš pa od zdaj vedla, kako drugim stati na poti do vsemogoštva!'."
"Kakorkoli, zdaj moramo tega človeka nekam odpeljati, dokler se ni zbudil!" je rekel Tom in tako so vsi trije napeli moči ter moškega odvlekli do natakarja, a na pol poti je Sofio zabolela noga in je morala moškega spustiti, da je spet padel na tla.
"Čakajte, mar ni nekaj zažvenketalo?" je prisluhnila Emily.
Pregledali so žepe moškega in tam vselej našli žvenketalca; ključe.
SE NADALJUJE...
_________________________________________________________
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dobro! Nimam besed... Piši naprej! :sparkling_heart: Komaj čakam nov del! :heart::kissing_heart:
Alena
Alena
2
Hvala ti ress!!!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja res je zelo dobro. Samo predlagala bi, da paziš na pravopisne napake, npr.
"Kakorkoli, zdaj moramo tega človeka nekam odpeljati, dokler se ne zbudi!"
Tako bi bilo malo bolj smiselno. Drugače je pa super!
"Kakorkoli, zdaj moramo tega človeka nekam odpeljati, dokler se ne zbudi!"
Tako bi bilo malo bolj smiselno. Drugače je pa super!
1
Ok bom pazila na to
Moj odgovor:
Svetovalnica
Učiteljica
Pač naša ucitlca je tok stroga pac tak ona se na nas zacne dret za brezveze se posebi ce zevamo pac like a nesmem dihat pa tak opomine nam daje za vsako mininapakico pa ona bi gotov poklica fbi ce nimas naloge pac 2 minuti nazaj rece "men je usen ce vi delate naloge to sam se akodujete pa ni cudn da vam ocene padajo" pac like 3 nism mela za slo nalogo pa je ona bla tak"bunny zaka pa ti tok naloge nimas" like zenska js mam lajf ne pa sam slovenscino pa se ful na zal pa govori da mamo slabe starse ker so nam dali telefon pa kar sprasuje nas kdaj gremo spat pa a mamo telefon zravn.
Sam tezava je da bom js to ucitlco mela 4 leta pa ze zdejse mi go zmesal pac najraje bi jo plesnla v kbraz pac mislim da v zakonu pise da lahk ljudje dihajo in zehajo ker zehanje ni tok povezano s tem da su zaspan pa da icitlca nesme zalt ucencov ppa njihovih starsev
Ljudje prosm pomagite ka naj nedim obupana sm???
bunny
Sam tezava je da bom js to ucitlco mela 4 leta pa ze zdejse mi go zmesal pac najraje bi jo plesnla v kbraz pac mislim da v zakonu pise da lahk ljudje dihajo in zehajo ker zehanje ni tok povezano s tem da su zaspan pa da icitlca nesme zalt ucencov ppa njihovih starsev
Ljudje prosm pomagite ka naj nedim obupana sm???
bunny
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(48)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(66)
Nič posebnega , že vse vem.
(27)



Pisalnica