Zjutraj se zbudim brez budilke in nase navlečem najbolj siva in dolgočasna oblačila, kar jih je. Mogoče me tako ne bodo opazili in me bodo pustili pri miru. Samo upam lahko na to, amak itak je vedno delovalo. ,,Sej te ne bi ubilo, če bi oblekla kaj bolj živahnega, veš,'' zaslišim sestrično, ki v svojih živobarvnih usklajenih oblačilih prav sije. Vendar jo le grdo pogledam in vzamem jabolko, vsaj nekaj moram pojesti kljub temu, da se mi želodec obrača. ,,Pa jedla bi tudi lahko več, ker premalo hrane te bo pa res ubilo!'' se zadere za mano. Vendar jo popolnoma ignoriram vem da, ne misli nič slabega, toda ni pravi dan. Ko v daljavi zagledam šolo, me stisne v trebuhu saj zdaj izgleda še bolj zastrašujoče in veliko, kot kdaj koli prej. Polno oči, ki hlastajo po dokazih, obrekujočih ust in hehetanja, se mi zdi e bolj očitno in jabolko v želodcu me nemogoče teži. Tedaj, pa jo opazim kakor, da ni nič se naslanja na ograjo in, če sem mislila, da se bo oblekla tako, da ne bo privabljala pozornosti, se motim. Bela majica s dolgimi rokavi, ki so v bistvu gosto tkana čipka, temno rdeče krilo in čevlji z visoko peto za povrh pa še okrogli viseči uhani. Zraven stoji Sky, kot po navadi športno elegantna in pošilja grde poglede vsem naokoli, med tem, ko izgineta v poslopje. Poskušam se neslišno plaziti ob omaricah in vijugat med učenci, kapuco pa si potegnem na glavo in skrijem oči. ,,Lahko bi se vsaj malo zgeldovala po njej, '' zamrmra Logan. Vidim omarico in hitro smuknem in jo odprem. ,,Živjo,'' zaslišim in se ozrem Viktorija, se mi bežno nasmehne potem pa se spet osredotoči na pudranje. ,, Hej Viktorija, kako gre kaj rezanje!'' se zasliši s hodnika. ,,Zapri debil!'' sikne Sky in jezno prhne. Jaz pa bi se najraje potuhnila v omarico a ne morem. ,, Vso srečo,'' zaželim Viktoriji in se na hitro splazim v razred, preden bi me kdo ustavil. Med poukom, ko se poskušam osredotočit na enačbo mi pred nos potisnejo listek. To je pa čudno, edinokrat, ko sem dobila listek je bilo od nekega fanta, po pomoti. Previdno ga odprem in preberem: A je res, da se Viktorija reže? Zavzdihnem, le kaj imam jaz s tem? Samo zmečkam listek in ga zaženem na tla. Kako se lahko režeš po hrbtu? Vendar pa čutim poglede, ki me spremljajo vsako uro. Branim se s knjigo in molkom, če me, kdo kaj vpraša ignoriram ali pa zamrmram nekaj nedoločljivega. Le kaj počne Viktorija? Kako ona odbija to, bolj kot kdaj koli si želim, da bi bil konec pouka. Tako za mizo se počutim izpostavljena, ogrožena in dlani se mi potijo, globoko vzdihnem in si predstavljam, da sem odpihnila skrbi. Tako plavam po praznem belem prostoru, ko me zmoti znano zvonjenje, končno. Iz razreda se poskušam prebiti, in priti prva do omarice. Eva čaka tam in, ko me vidi mi pomigne. Jaz pa se na hitro preoblečem in ji sledim. Eva se prebije ven iz šole v zahvalo temu, da se ji očitno še zmeraj umikajo. ,,Mini influenskerka ni, kaj,'' zagodrnja Logan. V varni razdalji od poslopja se Eva razgovori: ,, Viki težijo ampak se drži veš. Upam, da nisi kaj zinila, ker no ja Viki je živčna. Vidi se ji, ker trza z nosom, saj nisi nič izblebetala ne? Čeprav ni nič za izblebetati, iskreno. Mislim kaj imaš ti sploh veze z njo?!'' Odkimam med tem pa mi Rozi skače po glavi in čivka: ,, Trzanje z nosom? To je pa tako prikupno, iiii,'' Po najboljši volji jo ignoriram in poskušam umiriti rdeča lica. Viktorijina hiša pa se pokaže in Eva mi pomigne, ter pozvoni. Čez čas se zasliši škrtanje vrat: ,,O vidve sta,'' zamrmra Viktorija in se umakne od vrat. Slediva ji v sobo in jaz sem še posebno pozorna na njen nos, ki pa očitno ne trza. ,, Saj ni nič takega vesta, pač malo zafrkavanja tu in kaj, pa obrekovanje, vse to sem že doživela,'' razlaga Viktorija in nadaljuje; ,,Sky bi seveda, vsakega bi na gobec, Eva upam, da nisi poskušala kake trapaste akcije.'' Eva odkima, ter hoče odpret usta a se Viktorija zopet oglasi: ,,Bolj me skrbi varnost, zaradi nje bi Gasket lahko zaprla svoj veliki gobec.'' Tedaj pa opazim, da ji nos trzne, očitno je res živčna, jaz pa bom zardela kot kakšen paradajz. ,, Varnosti? Viki, kakšna varnost?'' vpraša Eva. Viktorija pa le odkima in zagodrnja: ,,Saj ni važn.'' Pogleda me in vzdihne: ,,In ti Sweetie ti je kdo težil, Gasket mogoče.'' Odkimam in sklonim glavo. Viktorijo skrbi zame! ,,Nič Eva pozdravi Sky in ji reči, da sem šla na sprehod,'' zagodrnja Viktorija in izgine. Eva pa vzdihne in me pogleda, ko zasliši tresk z vrati, pa izdihne. ,,No ja, zna biti težka, pa še zmeraj noče povedati od kod jih ima. Saj štekam, da ni moj biznis ampak sem njena BFF, mogla bi zaupat. No ja morm, rečt, da še dobr, da si bla ti tm. Nisi znana in ljudi briga zate, torej te bodo pustil na mir. Verjetno tega ne veš ampak Viki se zna včasih vest mal čudn, ne ji zamert. Greva zdej,'' zaključi. Potem pa strese s svojimi elegantnimi lasmi in jaz previdno stopim za njo, možgani pa se mi vrtijo.