V prejšnjem delu...
Zbrcala si je škornje iz bolečih nog in začutila travne bilke, ki so jo žgečkale po golih stopalih. Spraševala se je, če jo to njen zadnji trenutek samote, uživanja in vsaj malo svobode, predenj jo odpeljejo do kralja Podzemlja.

POTOVANJE #3

Zaslišala je šum in odprla oči, ko se je nekdo vsedel zraven nje. Wyatt. Šele zdaj si ga je lahko dodobra ogledala, saj celo pot ni vedela s kom pravzaprav sploh hodi. Njegovo telo je bilo dobro grajeno in zelo mišičasto, kar pa za hitre in okretne viline ni tako pogosto. Zapet je bil v črn brezrokavnik in njegove gole roke so bile prekrite z čudnimi oznakami, kar je Auriel dalo vedeti, da ni tako mlad kot vilinski princ.

Imel je, na njeno začudenje, rdečkaste lase, ki so se mu razmršeno vihali samo do ramen in rjave oči, v barvi gozdnega kostanja, ki so zdaj preiskovale bregove reke. Na ustnice si je priklical nasmešek, ko je videl par srn ob vodi in ko mu je sonce obsijalo obraz, je izrazito izstopala njegova čeljustna kost. Bil je pač nekdo, s katerim se ne bi želela spet boriti na smrt. Prav on jo je ranil v ramo, če se je dobro spomnila tistega dne v Parizu.

Opazil je da ga preučuje in obraz se mu je takoj stemnil. Skoraj bi nekaj rekel, a so se že prikazali princ in ostali, ki so v rokah nosili tri travniške zajce. Želodec se ji je obrnil, in sprijaznila se je s tem, da danes ne bo pač ničesar jedla.

Gledala jih je, kako so spretno zakurili ogenj in začeli peči kosilo. Še sreča, da je bilo sredi dneva, saj si celo ona ne bi drznila prižgati svetlega ognja zvečer na neznanem terenu.

Ko se jim je zdelo, da so zajci pečeni, so pogasili ogenj in ji ponudili kos mesa. Seveda je odklonila.

»Saj ni zastrupljen,« ji je pojasnil Legolas, a je kljub temu odkimala z glavo.
»Nekaj mora jesti,« je Garel prepričeval ostale, »saj je čisto izžeta. Kralj nas bo pobil, če ne pride živa.«

»Mislim, da je malo nižje grm z jagodičevjem,« se je spomnil Legolas in hvaležno ga je pogledala. V nekaj minutah je bil nazaj z skledico, ki je prej služila kot posoda za pitje, polno jagod. S svojim kosom mesa se je vsedel k njej in vprašujoče pogledal Wyatta. Ta je urno vstal in se napotil k ostalim, da bi dobil svoj kos mesa.

»Hvala,« je zamrmrala Auriel, ko je pred njo postavil skledo z jagodami, nato pa ugotovila, da ne more jesti z zvezanimi rokami.

»Me lahko prosim odvežeš?« je previdno vprašala in ga pogledala. »Ne moram jesti z zvezanimi rokami na hrbtu,« mu je pojasnila, ko je videla da razmišlja, če bi bila to pametna ideja.

»Zbežala boš,« ji je samo preprosto odgovoril in naprej jedel svoje meso.

Ta del malo krajši, pa vendar imam za vas vprašanje.
Kakšen se ti zdi Wyatt? Ali jo razume? Sovraži? Se za goro mišic skriva zlomljeno srce ?
Komentiraj pod objavo in se naroči name!


Domišljije poln vikend ti želim!