SOLVED KINGDOM / Zahteve kralja #3
14
V prejšnjem delu...
»Zakaj še ni naseljeno?« je vprašal Legolas.
»Nerodovitna zemlja in nič živali,« mu je pojasnil oče in si glavo razbijal ob dejstvu, da se sam ni spomnil tega.
»Lahko bi si mislil, da je nekaj čudnega.«
ZAHTEVE KRALJA #3
Nato so začeli načrtovati pot, izračunavati čas in nadmorsko višino, argumentirati in razglabljati dejstva ter izbirati najboljše odseke za prečkanje. Končno je Legolas izrekel vprašanje, ki je ostalo še neizrečeno.
»Torej, kdaj odpotujemo?«
Prvi se je oglasil kralj. »Najbolje, da čim prej. Najbrž princesi ni v interesu ostati predolgo v tej luknji, kajne?«
»Res mi ni,« se je grenko nasmehnila Auriel, »ampak zima se bliža. Pravočasno bi morda res lahko prišli do Srebrnega Jezera, a na poti nazaj bi nas ujel mraz. Prečkati moramo tudi manjšo gorsko verigo, kjer pa se pozimi temperature spustijo krepko pod ledišče.«
»Kaj pa če gremo čez Puščo na jugu?« je razglabljal Vuron. »Tako bi se izognili snegu.«
»Ja, vendar tam hrane ne bi bilo dovolj,« je poudaril Legolas, »že tako bomo imeli okrnjene zaloge, v sušni pušči pa ni živali s katerimi bi se hranili.«
Ni kaj, je morala priznati, vilin zna razmišljati.
»Točno tako,« se je strinjala z njim. »Na območju Jezera res ni življenja, a v gozdu pod gorami bi se našla kakšna srna ali losos. In pa v zimi potovanje res ni najprijetnejše. Stalno moraš skrbeti za ogenj in hitreje se spusti mrak.«
Spet so tehtali možnosti ene in druge poti.
Vuron je še nekaj časa strmel v zemljevid in razmišljal, nato pa zavzdihnil. »Ničesar drugega se ne da storiti. Počakati moramo, da zima mine in začnejo drevesa cveteti. Takrat se odpravimo.«
»No, pa boš le še nekaj časa obtičala z nami,« jo je zbodel Legolas in skoraj se ji je zdelo, da je prepir prejšnjega dneva že pozabljen.
Ob misli, da bo naslednjih nekaj mesecev ostala zaprta v tej utrdbi, se je namrščila in gledala kralja kako je zvil zemljevid, ter ga skrbno pospravil nazaj v omaro.
»Legolas, prosim pospremi gostjo do njenih prostorov. Potrebujem nekaj časa zase,« je Vuron naročil sinu.
»Sama znam priti do svoje sobe,« je ugovarjala, a ji je Legolas nakazal naj bo tiho in hitro sta odšla iz dvorane. Zavila sta desno in to je Auriel zmedlo.
»To ni hodnik do spalnice. Ali je kakšna bližnjica ali kaj?« je vprašala princa.
»Ne greva do tvoje sobe,« ji je rekel, »poiskati ti grem nekaj drugega za obleči.«
»Hvala Bogovom,« se je Auriel zahvalila višjim silam, »v tej tesni obleki že težko diham.«
Nasmehnil se je in še enkrat sta zavila desno. In še enkrat. Pa potem levo. In spet desno. Auriel je nehala šteti ovinke, saj bi se v vsakem primeru izgubila, tudi če bi vedela kolikokrat sta zavila desno.
»Pa koliko, za vraga, je ta luknja velika?«
»Še malo, skoraj sva tam,« ji je odvrnil.
In res. Šla sta po stopnišču navzdol in pred njima se je odprl prostor, velik komaj kot malo večja izba, in stara skoraj toliko kot sama zemlja. Komaj kaj svetlobe je sijalo skozi majhno režo pri strani, pa vendar dovolj, da je lahko videla debelo plast prahu na nerazpoznavnih predmetih, ki so bili razmetani po tleh.
:speaking_head: Na Pisalnico se vračam z novim delom in sporočam, da lahko že jutri pričakujete novega!
Komentiraj, če ti je zgodba všeč in se pišemo :blush:.
»Zakaj še ni naseljeno?« je vprašal Legolas.
»Nerodovitna zemlja in nič živali,« mu je pojasnil oče in si glavo razbijal ob dejstvu, da se sam ni spomnil tega.
»Lahko bi si mislil, da je nekaj čudnega.«
ZAHTEVE KRALJA #3
Nato so začeli načrtovati pot, izračunavati čas in nadmorsko višino, argumentirati in razglabljati dejstva ter izbirati najboljše odseke za prečkanje. Končno je Legolas izrekel vprašanje, ki je ostalo še neizrečeno.
»Torej, kdaj odpotujemo?«
Prvi se je oglasil kralj. »Najbolje, da čim prej. Najbrž princesi ni v interesu ostati predolgo v tej luknji, kajne?«
»Res mi ni,« se je grenko nasmehnila Auriel, »ampak zima se bliža. Pravočasno bi morda res lahko prišli do Srebrnega Jezera, a na poti nazaj bi nas ujel mraz. Prečkati moramo tudi manjšo gorsko verigo, kjer pa se pozimi temperature spustijo krepko pod ledišče.«
»Kaj pa če gremo čez Puščo na jugu?« je razglabljal Vuron. »Tako bi se izognili snegu.«
»Ja, vendar tam hrane ne bi bilo dovolj,« je poudaril Legolas, »že tako bomo imeli okrnjene zaloge, v sušni pušči pa ni živali s katerimi bi se hranili.«
Ni kaj, je morala priznati, vilin zna razmišljati.
»Točno tako,« se je strinjala z njim. »Na območju Jezera res ni življenja, a v gozdu pod gorami bi se našla kakšna srna ali losos. In pa v zimi potovanje res ni najprijetnejše. Stalno moraš skrbeti za ogenj in hitreje se spusti mrak.«
Spet so tehtali možnosti ene in druge poti.
Vuron je še nekaj časa strmel v zemljevid in razmišljal, nato pa zavzdihnil. »Ničesar drugega se ne da storiti. Počakati moramo, da zima mine in začnejo drevesa cveteti. Takrat se odpravimo.«
»No, pa boš le še nekaj časa obtičala z nami,« jo je zbodel Legolas in skoraj se ji je zdelo, da je prepir prejšnjega dneva že pozabljen.
Ob misli, da bo naslednjih nekaj mesecev ostala zaprta v tej utrdbi, se je namrščila in gledala kralja kako je zvil zemljevid, ter ga skrbno pospravil nazaj v omaro.
»Legolas, prosim pospremi gostjo do njenih prostorov. Potrebujem nekaj časa zase,« je Vuron naročil sinu.
»Sama znam priti do svoje sobe,« je ugovarjala, a ji je Legolas nakazal naj bo tiho in hitro sta odšla iz dvorane. Zavila sta desno in to je Auriel zmedlo.
»To ni hodnik do spalnice. Ali je kakšna bližnjica ali kaj?« je vprašala princa.
»Ne greva do tvoje sobe,« ji je rekel, »poiskati ti grem nekaj drugega za obleči.«
»Hvala Bogovom,« se je Auriel zahvalila višjim silam, »v tej tesni obleki že težko diham.«
Nasmehnil se je in še enkrat sta zavila desno. In še enkrat. Pa potem levo. In spet desno. Auriel je nehala šteti ovinke, saj bi se v vsakem primeru izgubila, tudi če bi vedela kolikokrat sta zavila desno.
»Pa koliko, za vraga, je ta luknja velika?«
»Še malo, skoraj sva tam,« ji je odvrnil.
In res. Šla sta po stopnišču navzdol in pred njima se je odprl prostor, velik komaj kot malo večja izba, in stara skoraj toliko kot sama zemlja. Komaj kaj svetlobe je sijalo skozi majhno režo pri strani, pa vendar dovolj, da je lahko videla debelo plast prahu na nerazpoznavnih predmetih, ki so bili razmetani po tleh.
:speaking_head: Na Pisalnico se vračam z novim delom in sporočam, da lahko že jutri pričakujete novega!
Komentiraj, če ti je zgodba všeč in se pišemo :blush:.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Yay končno! Če verjameš sem včeraj vsakih pet minut med šolo pregledovala pisalnico, če je nov del že objavljen. Res je super!!:purple_heart::blue_heart::green_heart::yellow_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O, boga Auriel. Ampak bo vsaj dobila nova oblačila! Del je super, kot vedno, in sem ga že nestrpno pričakovala!:heart_decoration:
0
j
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SUPER!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaa, seveda mi je všeč! Ampak glej,da ga res napišeš!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično!!! Vedno ko zagledam nov del, skače do stropa XD Ampak resno, naj jutri pride nov del!!
Ly, No Name
Ly, No Name
0
Res bo jutri dopoldne objavljen, prisežem :)
P.S.: Hvala, da bereš. Sem kar malo pogrešala komentarje za prejšnjih nekaj delov.
Love uuu tooo :)
P.S.: Hvala, da bereš. Sem kar malo pogrešala komentarje za prejšnjih nekaj delov.
Love uuu tooo :)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je tako noro dobrooooo!!! Prisežem da si zaslužiš velikoooo več lajkov in komentarjev!
0
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof