TIM
Takoj ko sem dobil klic sem stekel k taksiju in v bolnišnico. Ko sem prišel so se vsi jokali, skrbelo me je tudi za Zojo, »le kaj si je mislila ko sem takole oddivjal« si mislim. Po telefonu sem izvedel, da se je moji babici ustavilo srce. Upal sem, da bo preživela. Čakal sem zelo dolgo, da dobim kake informacije o njej, bilo je neznosno. Moja mama je zelo jokala, kot tudi jaz.
Naslednji dan sem ugotovil da sem med čakanjem zaspal. Bil je že naslednji dan. Brigalo me je če zamudim šolo, samo izvedeti sem hotel več. Mama mi je prinesla tablico čokolade (baje pomaga, za boljše počutje) in kavo. Kave sicer ne pijem, a tokrat sem jo sprejel brez ugovarjanja. Nato pa pride medicinska sestra in pove, da bi rada govorila z mamo na samem. Ni bila ravno vesela.
Čez čas, se je mama se je togo in v joku vrnila k meni. Pustil sem jo da se je malo pomirila nato pa spregovoril…
»mama…kaj ti j povedala sestra? Je z babico vse v redu?«
»uh…«začne se spet jokati, in ji ponudim že čisto premočeni robček »babica je…. V slabem stanju…« nadaljuje počasi in njen glas postaja hrapavo, nato zahlipa »in…iz včeraj na danes je umrla zaradi zaustavitve srca« reče in se začne spet tako zelo jokati.
Mene zadene šok.

KLARA
Šla sem že pogledati v 2 bolnišnici, a nič. Upam da bom imela v naslednji kaj sreče. Kot pravijo »v tretje gre rado« heh. In ja, res je. V tretji sem izvedela, da je v sobi 11 nekdo, ki ima priimek kot tim, šla sem proti sobi 11 in se ustavila v čakalnici. Zagledala sem tima kako joka in njegovo mamo. Res je zgledal slabo. Pristopila sem k njemu in ga objela. Njegova mama naju je pogledala z malo upanja v očeh, verjetno je sumila da se nekaj plete med nama. Videla sem da je izmučen zato ga nisem nič spraševala. Zanimalo me je tudi kaj mi je hotel povedati, a to sedaj ni bilo važno, važen je bil on in njegovi starši, zelo me je skrbelo zanj. Njegovega očeta nisem videla nikjer, verjetno je v službi. Nato mi povesta, da je umrla Timova babica in se spet začnemo jokati. Ponudim jima nov paket robčkov in vidim da je tudi njegova mama v zelo slabem stanju, sprašujem se, če sta sploh kaj spala. Spodbudim ju, da vstaneta in odideta z mano proti moji hiši. Mama se je upirala, tako kot tim (ha, očitno je podedoval trmo), a sem ju prepričala da z sedenjem in jokanjem ne bosta naredila nič. Čas se izteka. Naj živita življenje naprej. Nato sem se spomnila na njegovega očeta on se ponovno vprašala kje je. Tim je opazil moj pogled in rekel: »če te zanima kje je oče…moral je nekam odpotovati-službeno potovanje«
»okei« olajšano zadiham, samo da se tudi njemu ni kaj zgodilo heh

Štopala sem za taksi in ko je prišel smo se spravili notri. Očitno danes ne gremo v šolo. Vsaj tim ne, ker je v takem stanju. Dan sva preživela pri meni z njegovo mamo in jokanjem. Z bolnišnice so poklicali parkrat in.. določili pogreb…
_________________________________________________________________________________
Hoj hoj, ta del je mal bel sad...kot vidite sem začela pisati malo »drugače« hehe, upam da ste uživali ob branju, see ya next time xd (kakšen komentar neb škodu hehe)