Učiteljica nam je povedala, da naslednji teden dobimo novega učenca. Tim se je držal slabo in mrko. Še vedno je otožen zaradi izgube ljubljene osebe.
Čez par dni….
»Pozdravljeni učenci, pozdravite vašega novega učenca…Maksa«
Vsi za začudeno pogledajo in punce si začnejo nekaj šepetati. Kar luštkan je.
»bi se kdo javil da mu razkaže šolo?«
Jaz, tim, Zoja in večina punc dvigne roko. Učiteljica izbere Zojo in Tima. Tim je drugače še vedno žalosten, a sem opazila, da se poskuša zamotiti. Cel razred je že izvedel, da mu je umrla…saj veste kdo.
ZOJA
Ta tip je resnično luštkan! Vesela sem da je učiteljica izbrala mene in tima, da mu razkaževa šolo, toda škoda ker ni tudi Klare. V bistvu…če malo pomislim…saj je ok, da je ni izbrala, se bom pa več pogovarjala z fantoma heh.
»no, pozdravljen na naši šoli« mu rečem
»živjo« mi odgovori maks z čudovitim nasmehom( resno? Komaj ga zagledam pa mi je že všeč heh -ljubezen na prvi pogled lol- si mislim, no saj nisem edina ki mu je všeč, vse punce so zagledane vanj se mi zdi (skoraj vse))
»mu najprej razkaževa levi del šole?« vprašam tima a on samo otožno pokima
Vidi se, da ga je smrt zelo prizadela.
Pridemo do jedilnice in mu razkažem vse dele (tudi tiste, kjer učenci nimajo vstopa in so samo za učitelje in zaposlene). Nato gremo do knjižnice in učilnic. Tam se zadržimo nekaj časa dlje. Kasneje gremo še do telovadnice, wc-jev, zbornice(vanjo ne vstopimo), ravnateljičine pisarne in dvorišča.
»se boš kaj predstavil? Kako ti je všeč naša šola? Zakaj si prišel šele zdaj k nam v šolo? Ali živiš v mestu? Imaš kako sestro ali pa brata?« ga zasujem z vprašanji
»emm…torej…lahko na hitro nekaj povem o sebi ja… zelo mi je všeč ja…vsi so zelo prijazni in to…da, živim v mestu in imam (starejšega) brata, se je že odselil« z zadnjim dihom izdihne odselil, kakor da mu pomeni vse, vidim da je žalosten in da ga pogreša.
Ko odhajamo proti koncu ogleda, me Maks vpraša, če mu dam telefonsko. Rekel mi je, naj mu jo kar povem, da si jo bo zapomnil. Na hitro mu jo »zdudlam« in gremo naprej.
Ko končamo z ogledom, ravno pozvoni za 4. šol. uro, zato se spravimo k pouku.
______________________________________________________________________
hoj ta del je verjetno kar kratek, a sem ga vseeno objavila xd, upam da vam je bil všeč
Čez par dni….
»Pozdravljeni učenci, pozdravite vašega novega učenca…Maksa«
Vsi za začudeno pogledajo in punce si začnejo nekaj šepetati. Kar luštkan je.
»bi se kdo javil da mu razkaže šolo?«
Jaz, tim, Zoja in večina punc dvigne roko. Učiteljica izbere Zojo in Tima. Tim je drugače še vedno žalosten, a sem opazila, da se poskuša zamotiti. Cel razred je že izvedel, da mu je umrla…saj veste kdo.
ZOJA
Ta tip je resnično luštkan! Vesela sem da je učiteljica izbrala mene in tima, da mu razkaževa šolo, toda škoda ker ni tudi Klare. V bistvu…če malo pomislim…saj je ok, da je ni izbrala, se bom pa več pogovarjala z fantoma heh.
»no, pozdravljen na naši šoli« mu rečem
»živjo« mi odgovori maks z čudovitim nasmehom( resno? Komaj ga zagledam pa mi je že všeč heh -ljubezen na prvi pogled lol- si mislim, no saj nisem edina ki mu je všeč, vse punce so zagledane vanj se mi zdi (skoraj vse))
»mu najprej razkaževa levi del šole?« vprašam tima a on samo otožno pokima
Vidi se, da ga je smrt zelo prizadela.
Pridemo do jedilnice in mu razkažem vse dele (tudi tiste, kjer učenci nimajo vstopa in so samo za učitelje in zaposlene). Nato gremo do knjižnice in učilnic. Tam se zadržimo nekaj časa dlje. Kasneje gremo še do telovadnice, wc-jev, zbornice(vanjo ne vstopimo), ravnateljičine pisarne in dvorišča.
»se boš kaj predstavil? Kako ti je všeč naša šola? Zakaj si prišel šele zdaj k nam v šolo? Ali živiš v mestu? Imaš kako sestro ali pa brata?« ga zasujem z vprašanji
»emm…torej…lahko na hitro nekaj povem o sebi ja… zelo mi je všeč ja…vsi so zelo prijazni in to…da, živim v mestu in imam (starejšega) brata, se je že odselil« z zadnjim dihom izdihne odselil, kakor da mu pomeni vse, vidim da je žalosten in da ga pogreša.
Ko odhajamo proti koncu ogleda, me Maks vpraša, če mu dam telefonsko. Rekel mi je, naj mu jo kar povem, da si jo bo zapomnil. Na hitro mu jo »zdudlam« in gremo naprej.
Ko končamo z ogledom, ravno pozvoni za 4. šol. uro, zato se spravimo k pouku.
______________________________________________________________________
hoj ta del je verjetno kar kratek, a sem ga vseeno objavila xd, upam da vam je bil všeč
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
MI JE VŠEČ!!!!! mega dobro pišeš! se že veselim naslednjega dela!
Book star:books::star2:
Book star:books::star2:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
JEJ!!! Končno nov del!!! Super je! Zahtevam nov del!!!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Lp
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
JEEEEEEEEEEEEEEEJ! Sorry nisem prej videla da je nov del zunaj in bi mi bilo FULL žal če nebi prebrala! ZAKONNNN:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired