Štirikraka zvezda 1. del
1
Zdravo. Začel sem pisat novo zgodbo. Upam, da vam bo všeč.
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
TENEBRIS
Na vso moč sem tekel. Gozd je bil temen, drevesna debla pa tesno skupaj. Hoteli so me ubit. Žrtvovati Luciferju. Ker sem ga pretental. V zameno za mojo dušo me je spremenil v demona. Dobil sem moč teme in iluzij. Saj bi ju uporabil proti tistim ki so me lovili, vendar jih je bilo preveč. In še vedno sem živ, tako da se ne morem enostavno teleportirati v pekel. Še vedno sem človek. Ampak sem tudi demon. Oboje hkrati. Pritečem do ceste. V soju cestnih zagledam odtis svojega simbola (štirikrake zvezde) na dlani. Hitro si nadenem rokavice, da ga kdo ne opazi. Mimo pripelje avto. Štopam, vendar me ne pobere. Nato pa kakšen kilometer stran zagledam manjše mesto. Stavbe so večinoma stare, vendar je kljub temu kar nekaj novih. Stečem do predmestja. Oddahnem si ker sem na varnem. Stopim na pločnik in si ogledam široko, prijetno ulico. Prometa je malo. Hodim in iščem prostor kjer bi lahko prenočil. Ko se končno zatečem v neko stransko ulico zelo hitro zaspim.
Iz nemirnega spanca me zbudijo neznani glasovi. Odprem oči in opazim, da je že jutro. In policista, ki hodita proti meni. Eden je nižji in ima črn klobuk, drugi pa je presenetljivo visok.
‘’Dober dan. Oziroma dobro jutro,’’ me nagovori nižji. ‘’Te lahko vprašam kje imaš starše?’’
Šit, dobili so me. ‘’Tukaj spim, ker sem pobegnil od doma,’’ odgovorim policistu brez pozdrava.
‘’Saj veš, da nama lahko vse poveš, ne?’’ vpraša višji.
‘’Vem. Sej se ne lažem.’’
‘’Bova preverila,’’ odgovori nižji. ‘’Pridi z nama, na policijsko postajo moramo.’’
Vstanem in se odpravim za njima. Ko prispemo pred policijsko postajo opazim, da ploh ni tako velika stavba. Vstopim skozi nihajna vrata. Za sprejemnim pultom sedi stara gospa, ki me pogleda tako, da če bi pogledi ubijali bi ležal mrtev na tleh. Odpravimo se po ozkem hodniku v pisarno s visokim stropom in rjavimi stenami ter knjižnimi policami na vsaki strani.
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
TENEBRIS
Na vso moč sem tekel. Gozd je bil temen, drevesna debla pa tesno skupaj. Hoteli so me ubit. Žrtvovati Luciferju. Ker sem ga pretental. V zameno za mojo dušo me je spremenil v demona. Dobil sem moč teme in iluzij. Saj bi ju uporabil proti tistim ki so me lovili, vendar jih je bilo preveč. In še vedno sem živ, tako da se ne morem enostavno teleportirati v pekel. Še vedno sem človek. Ampak sem tudi demon. Oboje hkrati. Pritečem do ceste. V soju cestnih zagledam odtis svojega simbola (štirikrake zvezde) na dlani. Hitro si nadenem rokavice, da ga kdo ne opazi. Mimo pripelje avto. Štopam, vendar me ne pobere. Nato pa kakšen kilometer stran zagledam manjše mesto. Stavbe so večinoma stare, vendar je kljub temu kar nekaj novih. Stečem do predmestja. Oddahnem si ker sem na varnem. Stopim na pločnik in si ogledam široko, prijetno ulico. Prometa je malo. Hodim in iščem prostor kjer bi lahko prenočil. Ko se končno zatečem v neko stransko ulico zelo hitro zaspim.
Iz nemirnega spanca me zbudijo neznani glasovi. Odprem oči in opazim, da je že jutro. In policista, ki hodita proti meni. Eden je nižji in ima črn klobuk, drugi pa je presenetljivo visok.
‘’Dober dan. Oziroma dobro jutro,’’ me nagovori nižji. ‘’Te lahko vprašam kje imaš starše?’’
Šit, dobili so me. ‘’Tukaj spim, ker sem pobegnil od doma,’’ odgovorim policistu brez pozdrava.
‘’Saj veš, da nama lahko vse poveš, ne?’’ vpraša višji.
‘’Vem. Sej se ne lažem.’’
‘’Bova preverila,’’ odgovori nižji. ‘’Pridi z nama, na policijsko postajo moramo.’’
Vstanem in se odpravim za njima. Ko prispemo pred policijsko postajo opazim, da ploh ni tako velika stavba. Vstopim skozi nihajna vrata. Za sprejemnim pultom sedi stara gospa, ki me pogleda tako, da če bi pogledi ubijali bi ležal mrtev na tleh. Odpravimo se po ozkem hodniku v pisarno s visokim stropom in rjavimi stenami ter knjižnimi policami na vsaki strani.
Moj odgovor:
Eva🛼🛼
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nevem kaj naj
da si povečam samozavest. V razredu imam sošolko,ki jo imajo vsi radi. Na volitvah za predcednika razreda je zmagala ona. Zakaj? Zato ker je najbolj priljubljena in še same petke ima.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof