Začnem slikati, ko nekdo pozvoni na vrata. Stečem do vrat, ter jih odprem. Seveda pred njimi stoji učiteljica geografije. Kdo pa drugi!! ''Julija! Zelo slabo! Brez znanja si!'' reče učiteljica. ''Kaj?! Vse sem imela prav!!'' zavpijem. ''O, ne! To pa se motite!'' rečem glasno. ''Joj, Julija! Res se nisi nič naučila!'' pove na glas. ''Ohh, kako ste tečni!! Adijo gospa!'' rečem in želim zapreti vrata. ''Ti meni gospa?! Saj nisem stara vendar!!'' reče in odkoraka stran. Zaprem vrata in ravno, ko jih zaprem priteče Ana. ''Oj! Nujno novico imam zate!'' zavpije Ana. ''Oj, hitro povej!'' rečem. ''Okej, torej videla sem Miheta kako se je na skrivaj odpravil v šolo! Midve morava tja in razvozlati kaj počne tam!!'' zavpije. ''Kaj?! Ne morem v šolo!'' rečem. ''Ja lahko!'' reče. ''No, prav....Potem pa pojdiva'' rečem in greva proti šoli. Vstaviva se, ko zagledava učiteljico zgodovine. Seveda pa naju ta opazi in pristopi do naju. ''Pozdravljeni, kaj počneta tu?!'' vpraša. ''Ehh.....em.....hišniku sva prišli pomagat'' rečeva. ''O....zelo lepo! No, ja nasvidenje!'' reče in odide. ''Čakaj a ni šola zakljenjena?!'' vprašam Ano. ''Je, ja. Zakaj?!'' mi odgovori. ''Ja zato, da greva v šolo, ane!'' ji hitro odvrnem. ''Ouu....'' reče. ''No, pa bova šli na streho in skozi okno'' rečem in grem po lestev. ''Kaj!? Si ti zmešana?'' reče, ko sem že pri lestvi. Ko pridem z lestvijo nazaj jo položim ob streho in splezam gor, za menoj pa še Ana. Previdno brcnem lestev in ta se zruši. ''Julija! Si zmešana!?'' me tiho vpraša Ana. ''Ups'' rečem tiho. Previdno odpreva okno in vidiva čistilko. Skrijeva se ob okno in ta naju niti opazi ne. ''Ana, pojdi prva'' rečem. ''Ne, to pa ne, greve obe na enkrat'' reče in pripraviva se na skok. ''Tri, štiri, zdaj!'' obe rečeva in skočiva. ''Nekdo prihaja v učilnico'' reče Ana. ''Ojoj! Skriva se'' rečem. ''Ampak kam?'' me vpraša. ''Amm.....ne vem....nikamor....'' rečem. V razred vstopi učiteljica slovenščine. ''Pa, joj ne že spet ta učiteljica'' zamrmra Ana. ''Dobrdan! Kaj počneta tu?!'' reče učiteljica. ''Ammm...'' odvrneva. ''Punci, vidve bi morali biti doma! No, ko pa sta že tu, bosta reševali nalogo iz slovenščine!'' se že veseli učiteljica. ''Kaj?! Ne, hvala'' odvrneva kar se, da hitro. ''Če bosta imeli nalogo prav, gresta lahko kamor sta želeli'' reče. ''Prav...'' odvrneva. ''Prva naloga, naštejta kazalne zaimke'' reče učiteljica. ''Kaj niste rekli eno nalogo?'' vprašam. ''Ja, in?'' odvrne. ''Ahh...nič'' rečem. ''Tukaj, tu, ta, teh'' reče Ana. ''Super'' reče učiteljica. ''Ti pa naštej oziralne zaimke!'' pove učiteljica. ''Kdor, kolikor, kogar, čigar, kamor, kjer, kar, komur'' odgovorim. ''Odlično, zdaj pa pojdita'' reče in z Ano greva ven iz učilnice. Stečeva stran in tečeva do omaric. Iščeva Miho. Kar naenkrat mi zazvoni telefon. ''Kdo te kliče?'' me vpraša Ana. ''Mark'' odgovorim. ''Oglasi se'' reče Ana. ''Ehh... ne bom se mu, njegov problem, kaj pa mi ni hotel odpisat'' rečem. ''Daj, no Julija!'' reče Ana. ''No, prav..'' odvrnem ter se oglasim. ''Ja?'' vprašam. ''Julija, nujno novico imam!'' pove. ''Kakšno?'' vprašam. ''Novo učiteljico dobimo'' reče. ''Ja, in?'' vprašam. ''Ja, v šoli je ane'' odgovori. ''Kaj?! Zdaj?!'' vprašam hitro. ''Ja'' odgovori. ''Aha, ja hvala za informacijo, čeprav je ne potrebujem. Čav'' rečem in prekinem. Z Ano se sprehodiva do učilnice za likovno umetnost. Pogledava skozi manjše okno vrat. Zagledava neko novo učiteljico, a ta je na vratu imela krvav madež. ''ANA!! GLEJ......GLEJ!!'' tiho zavpijem. ''Kaj.....kaj če je ona tudi del Mihove skrivnosti?'' me vpraša Ana. ''Možno'' odgovorim ter začneva tekati do izhoda iz šole. Vrata so na srečo odklenjena in zbeživa stran. Stečeva v napačno smer in še vedno tečeva. Ko se vstaviva opaziva, da sva stekli v napačno smer. Tiste hiše se Ani zdijo znane. ''To sem nekje že videla!'' vzklikne Ana. ''Res? Kje?'' vprašam. ''Ne spomnim se...'' odgovori. Od strahu stečeva do doma. Tečeva na vso hitrost in tam naju pričaka Miha. ''Ojoj'' rečeva naenkrat. Delava se, da ga ne vidiva in stečeva naprej po ulici do šole, na katero bom hodila. Tam pa zagledam prelepega fanta. ''Julija? Si se zaljubila?'' me vpraša Ana. ''Mogoče'' rečem. ''Mogoče pri tebi pomeni ja Julija'' mi pove Ana. Ta fant pristopi do naju. ''Hej!'' reče ta fant. ''Hej!'' odvrnem. ''Jaz sem Filip, pa vidve?'' vpraša. ''Jaz sem Julija, to pa je moja najboljša prijateljica Ana'' povem. ''O, lepo. No zdaj pa moram iti, adijo'' reče Filip. ''Adijo'' rečeva naenkrat. ''Julija...'' zavlačuje. ''Ja?'' vprašam.


SLIKE ZA BOLJŠO PREDSTAVO:
LESTEV: https://www.mall.cz/i/42536383/800/800
ANI ZNAN KRAJ: https://ytong-prenova.si/wp-content/uploads/2018/08/bruncek-1-500x99999.jpg
UČITELJICA SLOVENŠČINE: https://old.slovenskenovice.si/images/slike/2013/04/15/o_uciteljica_1024.jpg
FILIP: https://1.bp.blogspot.com/-NyMO_3Z4qm4/V7c33fKfCWI/AAAAAAAAWMk/vCVqKC_ccgYqf3KTPyqoisoaeiKQgbO2QCLcB/s1600/FB_IMG_1471625117620.jpg


*****
Hej!
Tukaj je nov del zgodbe!
Če vam je všeč lahko lajkajte in komentirajte! &
Lp, Cool Girl