Sem Elsa, včeraj sem obljubila, da boš danes izvedel(a) naprej, to se bo res zgodilo.
Bila sem na poti v šolo. Anna je bila seveda z mano. Zdaj sva se že zelo dobro razumeli. Bila sem precej živčna, ker smo imeli v šoli pri športni vzgoji posebno tekmovanje na vrvi. In tudi zato, ker sem prebrala vse listke, ki sem jih včeraj našla v omarici ("Hej, Elsa, ljubim te. Ali bi želela biti moja punca? Poljubčki, Wilson." "Ali imaš jutri ob sedmih kaj časa? Ljubim te, tvoj Andrew." "Elsa, rad bi ti povedal, da si mi zelo všeč. Ali sem tudi jaz tebi? Scott."). In še najmanj trideset drugih! Groza mi je bilo vse listke odvreči v fantovske omarice, saj je na vseh pisalo "Nisi mi všeč, lahko pa sem tvoja prijateljica.". Ko sem vstopila v telovadnico, sem že takoj zagledala njihove pobite obraze in resnično mi je bilo žal, da sem odpisala. Mars in Ali sta vadila na vrveh in se zvirala, Natalie pa je stala zraven in gledala. Za mano sem zaslišala pisk, zdrznila sem se in se obrnila. Učiteljica športa je stala za mano in v ustih je imela piščalko. Šli smo se ogret in tekma se je začela. Navodilo je bilo: "Steci protii vrvi, se primi in se zagugaj, kolikor visoko lahko in pri tem naredi pozo." Prva je bila Martha. Stekla je proti vrvi, se je oprijela z eno roko in iztegnila noge predse. Videti je bilo, kot da leti. Ko se je končno dotaknila tal, je z bosimi nogami zadrsala po parketu v telovadnici. Spustila je vrv in šla. "To, Mars!" sem zavpila in ji dala petko. Samo nasmehnila se je ter se komaj dotaknila moje dlani. Naslonila se je na steno in pila vodo iz svoje plastenke. "Natalie!" Natalie se je med skokom na vrvi držala z iztegnjenima rokama, noge pa je imela v lepi špagi. Malo nad tlemi se je izpustila in pristala na prstih, tako elegantno, kot lahko to naredi le prava balerina. "Elsa!" globoko sem vdihnila in šla k vrvem. Žal mi je, naprej izveš jutri.