Ojla! Nov del! Tu avdicija še ni končana, tako da bo v naslednjem delu potekal drugi del avdicije. Komentirajte in uživajte na polno! Upam, da vam bo všeč!
Objem,
I love book

***
"Mishel, zbudi se... Danes je pomemben dan!" zaslišim. "Mami, samo še pet minut!" ji zaspano odvrnem ter se zavijem v odejo. "To si rekla že pred petnajstimi minutami!" reče ter me zvleče iz postelje. "Teo ti bo pojedel vse vaflje!" reče, ko že stoji med pobojem vrat. "Vaflji so!? Dol bom čez tri minute." ji budna odgovorim ter se odpravim do lesene omare. Iz nje povlečem mojo novo obleko in si jo pazljivo nadenem. Hitro stečem po stopnicah navzdol ter na široko odprem vrata, ki vodijo v kuhinjo. Na hitro preletim svetel prostor in ugotovim, da Teo še ni požrel vseh vafljov. "Te so moji, spelji se bratec!" rečem, ko želi vzeti še dva. "Mishel, bodi prijazna!" mama me strogo pogleda in se obrne nazaj k pekaču. Nejevoljno zavijem z očmi ter si jih nadevam na krožnik. "Ali si volkodlak?" me vpraša, ko jem. "Ne, ampak boš kmalu ti imel ugriz kot ga imajo oni!" mu odvrnem in se ne zmenim za njegov jezen pogled. Ko pojem v roke vzamem telefon in pokličem Ario. "Ali prideš? Rabim pomoč pri ličenju." jo vprašam po tem, ko konča z nakladanjem o tem, kako dobro je Teo igral na prejšnji tekmi košarke kar mi je povedala že vsaj stokrat. "Seveda!" reče in prekine. Kmalu potrka na vrata. "Okej, ker nimava tako veliko časa zato morava pohiteti. Reči tvojim domačim da rabiva mir in, da naj NE vstopajo v zgornjo kopalnico." mi pove medtem, ko iz svojega nahrbtnika privleče vsaj kilogram različnih čopičov, pudrov in kakorkoli se reče drugim rečem., "Zmenjeno!" ji odgovorim ter zakličem:"Noben naj ne gre v zgornjo kopalnico!" hitro stečeva po stopnicah. V sedem se na rob kadi Aria pa začne svoje čaranje. "Si živčna?" me vpraša medtem, ko mi kodra lase. "Mogoče malo... Mislim, saj je samo avdicija, a to vlogo zares hočem.". Skrbno mi premaže obraz z nečem kar nevem kaj je nato pa se zagleda za moj hrbet. "Teo, ven pojdi!" glasno rečem in se v ogledalu zagledam vanj. "Mish, a je lahko tu? Prosimmmmm?" reče Aria takoj, ko se Teo že obrne, da bi odšel.

"Ugh, okej..."

Teo se vsede nasproti mene in se začne zafrkavati. "Mishel, a veš vse to kar je z Mikom? No, sam reči sem hotel, da pač, ne obupaj. Ok?" mi pove. Na široko se nasmehne ter Arii pogladi lase. "Malo, prepozno, dovolj ga imam." nejevoljno ga pogledam in si na obraz nadanem moj obraz "nič ne reči ne bo pomagalo". "In, konec!" zakliče Aria in mi pred obraz potisne ogledalo. "Hvalaaaaaaa!" objamem jo in vstanem. "Torej... Grem!" jima še rečem, po hitrem postopku vstanem in se odpravim.

Po končani obupni vožnji z avtobusom pridem pred Teathre. V koloni stoji že veliko deklet, polno barbik, z ravnimi lasmi in belščečimi nasmehi. "Ali je to barbie šov ali avdicija?" si rečem potiho in pogledam na okoli ter se postavim za dekle, ki izgleda enako kot dekle pred njo. "Utihni, krastača!" na glas reče dekle in me sune med lopatice. "Ali si slepa?" jo vprašam in se obrnem proti njej. "Ker, veš, naslednjič glej kam potiskaš svoje špičaste komolce." namenim ji sarkastični nasmeh, ko zaslišim vreščanje iz vseh strani. "Oh, ali je Ken prišel v kader?" zdaj glasneje povem in pogledam v semer kamor gledajo vsa plastična dekleta. "JOSHUA!!! SEM POGLEJ! OMG! TO JE ONNNNNN!" besede mi odzvanjajo v glavi medtem, ko se po polžje premikamo naprej. "Ali še nikoli niste videle fanta?" vprašam majhno skupino punc, ki vreščijo njegovo ime. Mrko me pogledajo.

Po približno pol ure vsa dekleta stojimo v veliki avli, polni miz in stolov. "Dobrodošla, dekleta! Zbralo se vas je v velikem številu, zato prosim, da si vsaka vzame list s številko. Ko pokličemo vašo cifro stopite naprej do tistih belih vrat in počakajte, da vas tista gospodična tam ne popelje naprej." ženska pokaže na čedno rjavolasko, ki stoji pri belih vratih. Gruča deklet se zapodi proti mizi s številkami in se cufa, da bi dobili čim manjšo. Tudi sama stopim do lesenih majavih miz in iz kupa povlečem eno, 54. Okej, malo čakanja.... Saj bo, si rečem in v sedem na stol bolj v ospredju. V roke vzamem list z besedilom in začnem brati, čeprav sem se tekst naučila že na pamet. "Oh, krastača spelji se, tu bom jaz sedela." me ogovori tečno dekle od prej. "Kar sanjaj..." ji z ne preveč zanimanja odvrnem in se spet posvetim listu. Tečka me začne butati v ramo dokler je ne brcem v gleženj da zajavka. "Zdaj pa nehaj ok? Prva sem bila tu zato se TI spelji." ji resno rečem. Besna od koraka in njene trikotne komolce meče v zrak.

"Številka 54, je na vrsti!" se zasliši čez celotno sobano, da kar poskočim. Hitro se zmigam in kmalu stojim pred vrati. "Živijo, jaz sem Ayla, si pripravljena, da se poteguješ za vlogo?" me vpraša srednje letno dekle. Pokimam in skupaj se odpraviva v srednje veliko sobo polno luči in vsega kar sodi zraven. "Živijo jaz sem Joshua, Joshua Ferrari." me pozdravi Joshua. Na njegovem vratu se zasveti obesek, znak za neskončnost. "S čim se rada ukvarjaš?" me vpraša ženska in se ne zmeni za mojo pretresenost. "No, rada gledam zvezde in poslušam zgodbe v njih, rada tudi ležim na pomolu in poslušam bučanje valov. Tako sproščujoče je...." ji povem ter ga pogledam naravnost v oči. Joshua trzne in se mi nasmehne. V njegovih očeh zagledam lesk, ki mi pravi, da najine zgodbe še ni konec.
***
V komentarje lahko zapišete kakšen nov lik, saj bi mi prav prišla kakšna nova oseba. Lahko opišete tudi tečno dekle ali pa si zmislite popolnoma nov lik. To bi mi bilo v veliko pomoč!