Pisalnica
*b* 10.7 - RIBIŠKA ZABAVA *b*
Manja je zaskrbljeno pogledovala okolico. Ob obali so bile postavljene okašene stojnice z ribiškimi okraski. Smrdelo je po ribah. Moški ob stojnicah so se nasmejano pogovarjali s svojimi znanci, ženske pa so skrbele z otroke, ki so se igrali ob morju. Z Manjo sva se ustavili pri stojnici z školjkami, ki naj bi služile kot spominek. V roke sem vzela školjko nenavadne oblike in občutek sem imela, da se je rahlo zasvetila. Nekaj me je neusmiljrno vleklo k njej in nikoli je nisem hotela spustiti.
"Dekle ne dotikaj se te školjke... Posebna vrsta je in res dragocena..."
Mi je rekel star moški, ki je stal ob stojnici in je bil videti zelo zdolgočasen. Školjko sem pritisnila k ušesu. Bolj iz navade, da bi slišala morje... Amapk to, kar sem slišala niti slučajno ni bilo morje!
Tukaj sem, veselim se najinega naslednjega srečanja.
Školjka mi je padla iz rok ter se veselo razbila ob stiku s tlemi. Moški me je jezno pogledal.
"Plačaj 1500€!"
Je zatulil. Imela sem občutek, da so se vse oči uprle vame in, da je nenadoma vse utihnilo. Manja, ki je bila ravno zaposlena z izbiranjem spominka me je z grozo v očeh pogledala. Počasi je prišla do mene in me prijela za ramena.
"To prepusti meni..."
Mi je šepnila nato pa se obrnila v smer moškega.
"Dragi... (pogled je spustila na njegovo sponko na plašču na katerem je bilo napisano ime) Hans, res mi je žal za škodo, ki jo je povzročila moja prijateljica."
Sklonila se je in s tal pobrala koščke razbite školjke. Nato je nekaj zašepetala. Morje se modro zasvetilo. Na površje morja so priplavali defini in izvajali razne trike. V trenutku so bile vse oči uprte v morje.
"BEŽIVA!"
Je zaklicala Manja in me pograbila za rokav. Tekli sva kolikor hitro sva mogli. Moški se je zapodil za nama. Panično sva si utrirali pot med ljudmi. Izkoristili sva trenutek, ko se je Hans izgubil med ljudmi in se skrili za eno od stojnic, ki je bila prazna. Čudno vendar nama je pomagalo. Ko sem prišla do sape sem jo navdušeno vprašala.
"K-kako si naredila to z defini?"
"Pst..."
Me je utišala Manja in mi pritisnila prst na ustnice. Hans se je že odpravil naprej in, lahko sva si oddahnili. Nenadoma sva spoznali, da nisva sami. Poleg naju je sedel moški katerega sem najmanj želela srečati. Imel je modre oči in vodni plašč...
Manja je zaskrbljeno pogledovala okolico. Ob obali so bile postavljene okašene stojnice z ribiškimi okraski. Smrdelo je po ribah. Moški ob stojnicah so se nasmejano pogovarjali s svojimi znanci, ženske pa so skrbele z otroke, ki so se igrali ob morju. Z Manjo sva se ustavili pri stojnici z školjkami, ki naj bi služile kot spominek. V roke sem vzela školjko nenavadne oblike in občutek sem imela, da se je rahlo zasvetila. Nekaj me je neusmiljrno vleklo k njej in nikoli je nisem hotela spustiti.
"Dekle ne dotikaj se te školjke... Posebna vrsta je in res dragocena..."
Mi je rekel star moški, ki je stal ob stojnici in je bil videti zelo zdolgočasen. Školjko sem pritisnila k ušesu. Bolj iz navade, da bi slišala morje... Amapk to, kar sem slišala niti slučajno ni bilo morje!
Tukaj sem, veselim se najinega naslednjega srečanja.
Školjka mi je padla iz rok ter se veselo razbila ob stiku s tlemi. Moški me je jezno pogledal.
"Plačaj 1500€!"
Je zatulil. Imela sem občutek, da so se vse oči uprle vame in, da je nenadoma vse utihnilo. Manja, ki je bila ravno zaposlena z izbiranjem spominka me je z grozo v očeh pogledala. Počasi je prišla do mene in me prijela za ramena.
"To prepusti meni..."
Mi je šepnila nato pa se obrnila v smer moškega.
"Dragi... (pogled je spustila na njegovo sponko na plašču na katerem je bilo napisano ime) Hans, res mi je žal za škodo, ki jo je povzročila moja prijateljica."
Sklonila se je in s tal pobrala koščke razbite školjke. Nato je nekaj zašepetala. Morje se modro zasvetilo. Na površje morja so priplavali defini in izvajali razne trike. V trenutku so bile vse oči uprte v morje.
"BEŽIVA!"
Je zaklicala Manja in me pograbila za rokav. Tekli sva kolikor hitro sva mogli. Moški se je zapodil za nama. Panično sva si utrirali pot med ljudmi. Izkoristili sva trenutek, ko se je Hans izgubil med ljudmi in se skrili za eno od stojnic, ki je bila prazna. Čudno vendar nama je pomagalo. Ko sem prišla do sape sem jo navdušeno vprašala.
"K-kako si naredila to z defini?"
"Pst..."
Me je utišala Manja in mi pritisnila prst na ustnice. Hans se je že odpravil naprej in, lahko sva si oddahnili. Nenadoma sva spoznali, da nisva sami. Poleg naju je sedel moški katerega sem najmanj želela srečati. Imel je modre oči in vodni plašč...
Moj odgovor:
sem edina?
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
ne morm vec
<3
jst res ne morm vec handlat tega na dolgi rok... vec kot polovico svojga lajfa sem fat oziroma imam "prekomerno telsno tezo"... ko se pogledam v ogledalo me kar mine vsega...vse moje vrstnice so tok slim pa to, one nosijo crop tope pa dvodelne kopalke jaz pa oversize oblacila pa enodelke ker nimam nic za pokazat pa sploh - pocutim se prevec otesnjeno v njih. na morju ali na bazenu sem ves cas v vodi ali pa na plazi pokrita z brisaco. ze kar nekaj casa se :star:vam pac saj jem a v res majhnih kolicinah, shujsala sem ze 9 kg... ne pocutim se ok med sportom, pocutim se manjvredno in kot bi nekdo ves cas slonel za mojo ramo, buljil vame... v soli bi rekla da sem glavna tarca, sosolec oziroma vec njih me zbada/-jo, sosolke opravljajo... najbolj na tleh pa sem bila na opravljanju sportnovzgojnega kartona, ne recem, imela sem kar solidne rezultate, skoraj najboljse, a me je cisto potrlo, ko sem zagledala stevilko na tehtnici... imam pa 58 kg in 158 cm... jaz res ne vidim iskrice v tunelu, kako shujsati... imam pa res velike tezave s samopodobo, ze kot otroka so me sosolke odrivale stran, nekatere sem scasoma opazila v boljsi luci, nekatere to pocnejo se sedaj... prave prijateljice pa zares nimam, bodisi v soli, bodisi izven te... v soli pa me zbadajo tudi s t.i. "piflarko", mi govorijo da sem brezskrbna. mogoce mi gre na solskem podrocju res malo bolje, a brezskrbna pa res nisem...
sem edina, ki se srecujem s temi tezavami? ima katera kake nasvete, kako naj se spopadem s prekomerno telesno tezo? rotim pa vas, da mi ne govorite, da sem perfect in the way i am pa take fore... hvala vam, ker ste si vzeli cas zame, res cenim vaso pomoc<3
jst res ne morm vec handlat tega na dolgi rok... vec kot polovico svojga lajfa sem fat oziroma imam "prekomerno telsno tezo"... ko se pogledam v ogledalo me kar mine vsega...vse moje vrstnice so tok slim pa to, one nosijo crop tope pa dvodelne kopalke jaz pa oversize oblacila pa enodelke ker nimam nic za pokazat pa sploh - pocutim se prevec otesnjeno v njih. na morju ali na bazenu sem ves cas v vodi ali pa na plazi pokrita z brisaco. ze kar nekaj casa se :star:vam pac saj jem a v res majhnih kolicinah, shujsala sem ze 9 kg... ne pocutim se ok med sportom, pocutim se manjvredno in kot bi nekdo ves cas slonel za mojo ramo, buljil vame... v soli bi rekla da sem glavna tarca, sosolec oziroma vec njih me zbada/-jo, sosolke opravljajo... najbolj na tleh pa sem bila na opravljanju sportnovzgojnega kartona, ne recem, imela sem kar solidne rezultate, skoraj najboljse, a me je cisto potrlo, ko sem zagledala stevilko na tehtnici... imam pa 58 kg in 158 cm... jaz res ne vidim iskrice v tunelu, kako shujsati... imam pa res velike tezave s samopodobo, ze kot otroka so me sosolke odrivale stran, nekatere sem scasoma opazila v boljsi luci, nekatere to pocnejo se sedaj... prave prijateljice pa zares nimam, bodisi v soli, bodisi izven te... v soli pa me zbadajo tudi s t.i. "piflarko", mi govorijo da sem brezskrbna. mogoce mi gre na solskem podrocju res malo bolje, a brezskrbna pa res nisem...
sem edina, ki se srecujem s temi tezavami? ima katera kake nasvete, kako naj se spopadem s prekomerno telesno tezo? rotim pa vas, da mi ne govorite, da sem perfect in the way i am pa take fore... hvala vam, ker ste si vzeli cas zame, res cenim vaso pomoc<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
nessie? al neki tazga? preberi si to
https://svet24.si/novice/tujina/koncno-odkrili-posas